Spoštovana gospa Manica!
Zelo natančno ste opisali svoje težave; o njih tudi precej razmišljate in to, tak je moj vtis, v pravi smeri. Začniva pri koncu: pravite, da med delom, ki ga opravljate pretežno sedé, namesto stola uporabljate žogo. In potem nadaljujete, da poskušate menjati položaje, kar vam »verjetno najbolj škodi«. Ne vem, na kakšni osnovi temelji ta Vaš pomislek, a moram Vam povedati, da se motite. Sedenje na žogi se priporoča, ker je dejavno, saj mišice, ki vzdržujejo držo telesa, sili k nenehnemu delovanju, to pa jih krepi, kar jim samo koristi. A če postane takšno sedenje zelo utrudljivo, ne bo nič narobe, če vsaj sem ter tja žogo zamenjate za stol, še posebej če je ta ergonomsko oblikovan – mogoče je namreč dobiti take »ortopedske« stole, ki ustrezajo oblikam telesa in – podobno kot žoga – spodbujajo »aktivno« sedenje.
V zvezi s kozmodiskom Vam moram povedati, da ni znanstvenih dokazov, ki bi utemeljevali njegov blagodejni učinek. Morda bi razlago lahko našli v kitajski medicini, ki pri akupunkturi in akupresuri upošteva točke na površini telesa, na koži, katerih stimulacija sproži določene blažilne in zdravilne učinke ter lajša ali celo odpravlja bolečine. Take točke naj bi bile tudi vzdolž hrbtenice v predelu obhrbteničnih (paraverterbralnih) mišic.
Proti bolečinam v križu – z vadbo
V fizikalni in rehabilitacijski medicini priporočamo ustrezne vaje, ki najučinkoviteje preprečujejo bolečine v križu. To so vaje, ki krepijo tako imenovani mišični steznik – trebušne in obhrbtenične mišice; te dajejo oporo hrbtenici, če so dovolj čvrste. Čvrste pa postanejo z redno in primerno vadbo. Če so te mišice ohlapne, so bolečine v križu neizogibne, še posebej če hrbtenico izpostavljate nepravilnim in prevelikim obremenitvam. Posebej ogrožajoči za ledveno hrbtenico so zasuki ob obremenitvah, na primer pri košnji, kidanju, celo prestavljanje težkega lonca na štedilniku, če se pri tem zasučete v hrbtenici, namesto da bi prestopili, se pravi, se obrnili s prestopanjem. To lahko povzroči bolečino in tudi hernijo diskusa, to je medvretenčne ploščice. Ampak Vi uporabljate motorno kosilnico. Je to kosilnica, ki jo potiskate predse ali kosa, kot pišete, pri kateri v resnici uporabljate zasuke? To drugo je veliko bolj škodljivo za hrbtenico, zato ni nič čudnega, če se razboli.
Pišete, da bolečine občutite, če se dlje časa sklanjate, še posebej če gre za ponavljajoče gibe. Ponavljajoči gibi niso utrudljivi samo za stroj, pa še tega je treba od časa do časa namazati. Kaj hočem reči? Preprosto, da moramo s svojim telesom ravnati prijazno, prizanesljivo in spoštljivo.
Bolečina je naša zaveznica
Če pogledate fotografije delavcev na riževih poljih, boste opazili, da se sklanjajo v kolkih, hrbte pa imajo zravnane. Slike naših žanjic kažejo drugačno podobo: globoko so sklonjene, sključene. Če človek vztraja v takem sklonjenem, sključenem položaju, so bolečine neizogibne. A v tem primeru so naše zaveznice: našemu telesu sporočajo, da nekaj delamo narobe. Zaradi nepravilnega položaja trpi hrbtenica. In to boli. Za ohranjanje pravilnega položaja so potrebne čvrste mišice. Te pa dobimo z vadbo. Pa smo spet tam.
Omenjate, da ste po porodih bili hitro na nogah. S tem ni najbrž nič narobe. Pomeni le, da ste bili v tistem času zdrava mlada ženska. A trebušne mišice so najbrž ostale ohlapne. Mislim, da je moja domneva pravilna, saj ste zapisali: »Žal se ne gibam toliko, kot bi želela.« V mislih imate najbrž telesno vadbo, saj, kolikor lahko razberem iz Vašega pisanja, veliko delate tudi fizično, torej niste imeli v mislih takšnega gibanja.
Omenjate, da bolečine čutite tudi, če dolgo hodite. In vse se dogaja v predelu medeničnega obroča, kjer je križnica in kjer so kolki. Morda bi za začetek pomagalo, če boste pri daljši hoji uporabljali pohodne palice. Te imajo dvojni učinek: pomagajo razgibati tudi zgornji del telesa in ohranjati simetrijo hoje. Če se pri hoji zibate ali celo šepate, se bo zagotovo razbolel tudi križ.
Načeloma velja: ni boljšega maziva za sklepe, kot je gibanje. In ni boljše opore zanje, kot so čvrste mišice. To še posebej velja za nosilne sklepe – kolke, kolena in hrbtenico.
Kaj konkretno storiti v vašem primeru?
Že preprosta rentgenska slika medenice s kolkoma bi pokazala, ali morda ne gre za začetno obrabo kolkov. Tudi slikanje ledvenokrižne hrbtenice (po medicinsko L/S predela) od spredaj in od strani bi verjetno marsikaj pojasnilo. A to bi le dopolnilo klinični pregled in pripomoglo k oceni vašega stanja. Služilo bi tudi za primerjavo, če bi slikanje čez nekaj let ponovili. Mislim, da pravilno razmišljate, ko pravite, da ste še premladi, da bi šlo pri vas za izrazitejšo obrabo kolkov, čeprav povsem tega vendarle ni mogoče izključiti, še posebej ker omenjate, da so te težave v vaši družini kar pogoste. Zagotovo dedne obremenjenosti pri vas ne gre povsem prezreti. A tudi če bi se ugotovilo, da gre za začetno obrabo kolkov, je trenutno fizioterapija tista, ki vam bo najbolj koristila, in to vse, od raznih oblik protibolečinskega zdravljenja do kinezioterapije, kot imenujemo zdravljenje z ustreznimi vajami. Na fizioterapiji boste dobili tudi ustrezna navodila za pravilne položaje pri opravljanju domačih in drugih fizičnih del.
Povedati Vam moram tudi, da se artroze, kot imenujemo obrabo sklepa, žal ne da preprečiti. To je tako, kot če bi rekli, da je mogoče preprečiti staranje. Mogoče ga je upočasniti – z zdravim življenjskim slogom, tudi dednost prispeva svoje – v pozitivnem in negativnem smislu, a da bi se mu izognili?! Nikakor! Čas je neusmiljen, čeprav kronološka in biološka starost ne hodita vselej z roko v roki.
Treba bo torej k vašemu osebnemu zdravniku. Ta bo že vedel, h komu naj vas napoti, da se bo odpomoglo vašim težavam.
Spoštovana gospa Manica, upam, da Vas je moj odgovor opogumil, da boste začeli ukrepati. Vztrajnosti, kot lahko razberem iz vašega pisanja, vam ne manjka. Zdrave presoje tudi ne. Prepričana sem, da uspeh ne bo izostal.
Mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine (fiziatrinja)
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
