V preteklosti, ko so ljudje bolj malo hodili k zdravniku, je bil pri vsaki hiši, najraje se je ugnezdil na nizkih strehah, kjer je bilo dovolj sonca. Zadnje čase je v modi predvsem kot okrasna rastlina, ki jo najdemo na številnih skalnjakih, pa tudi na grobovih, dobro namreč prenaša sušo. Skromna rastlina, ki rase po skalovju, udomači pa se povsod, kjer ni preveč vlažno, pa tudi dobre zemlje ne mara, zato pa hoče veliko toplote, je v ljudskem zdravilstvu že dolgo znana. V času lakote so jo tudi jedli, vendar pa se kot zdravilna rastlina uporablja predvsem zunanje. Netresk je mogoče najti vse leto (seveda tam, kjer ni snega), kar je pomembno, saj mesnate liste uporabljamo samo sveže.
Če nas bodo pikale mravlje, muhe, brenclji, čebele in podobne žuželke, se namažimo s sveže stisnjenim sokom (dovolj je, da odščipnemo del lista, pa se bo začel solziti); neprijetno srbenje in bolečina bosta kmalu pojenjala.
Sok namažemo na krvaveče rane in rane, ki se slabo celijo. Z njim namažemo tudi opekline ali razjede, ki nastanejo zaradi kislin, čistil in podobnega. Seveda moramo skrbno paziti, da naberemo rastlino v zares čistem okolju in da jo dobro očistimo, preden začnemo iztiskati sok, da ne bi okužili ran. Z netreskovim sokom mažemo (seveda vztrajno, vsaj zjutraj, preden si obujemo čevlje, in zvečer, preden gremo spat) kurja očesa in obtiske, ki bodo sčasoma splahneli. Pametno je, da najprej dvajset minut namakamo noge v topli, zelo slani vodi, nato namažemo z netreskom, čez pol ure pa natremo boleče mesto še z ognjičevo kremo. Vztrajnost pa se bo tudi obrestovala pri sončnih pegah – če nas motijo, si jih čim večkrat namažimo s svežim sokom.
Največ slave pa si je netresk pridobil z zdravljenjem ušes, od tod tudi ljudsko ime ušesnik. V boleče uho je treba nakapati nekaj kapljic, pomaga pa tudi pri naglušnosti, če je posledica prevelike količine ušesnega masla. Seveda pa je lahko netreskov sok le za prvo pomoč, sicer pa je treba čim prej k zdravniku.
Netresk lahko gojimo tudi na domači terasi, le nizko keramično posodo potrebujemo, nekaj navadne zemlje in tudi kakšen kamen je lahko vmes. Kupimo najbolj navadno rastlino (ali jo prinesemo s hribov), ki ima tudi največ zdravilnega soka, vrtnarski križanci namreč niso tako uporabni.
