In da je tak cvet potem uničen, neuporaben za regratov med ali sirup, ni niti za biodinamični preparat. Povzročil naj bi lahko veliko gospodarsko škodo, ker gre tudi na cvetoče sadno drevje: jablane, hruške, češnje, celo citruse, in tudi na oljno ogrščico, rž, pšenico. A Branko Bakan, strokovni sodelavec v Zavodu Logarica, miri, da so skrbi za množičen propad cvetlic in sadja odveč – čeprav je ta hrošč zadnja leta, domnevno zaradi podnebnih sprememb, tudi v Sloveniji res čedalje bolj razširjen.
»Ker požre ves razmnoževalni material, ni sadja niti semen. Ni ga mogoče zatirati s pesticidi, ker se pojavi v fazi cvetenja, ko je škropljenje odsvetovano. Bodite pozorni ter opazujte svoje cvetoče rastline in sadno drevje. Meni je lani jedel cvetove vrtnic in lilij, tako da niso cvetele. Tudi letos sem jih že videla. Pomeni, da jih moram ročno pobirati,« opozarjajo na spletu. Branko Bakan, strokovni sodelavec na Zavodu Logarica, zasebnem zavodu za preučevanje, ohranjanje in promocijo naravnih in kulturnih krajinskih elementov, pa medtem odgovarja, da zapis, ki kroži po družbenih omrežjih, »drži v tej meri, da ta vrsta minice lahko povzroča škodo na cvetovih in poganjkih, a zelo redko kaj več kot na lokalni ravni. Skrbi za množičen propad cvetlic zaradi obžiranja cvetnih elementov so odveč,« pravi.
Obožuje nekoliko bolj dognojevane travnike
»Kosmata minica (Tropinota hirta) je splošno razširjena vrsta skarabeja (Scarabaeidae) oziroma minic (Cetonidae) v Sloveniji in je pogostejša v toplejših in bolj nižinskih predelih, še posebej rada se pojavi na nekoliko bolj dognojevanih travnikih in tudi pašnikih. Odrasli osebki se lahko pojavijo že zelo zgodaj aprila, če so topli dnevi, tudi ob koncu marca, hladne noči pa preživijo v zaprtih cvetovih oziroma socvetjih (koški regrata so namreč socvetja, tvorijo jih številni jezičasti cvetovi).«
Na enem samem regratovem košku jih je lahko tudi po dvajset
»Odrasle minice se hranijo s pelodom in nektarjem, še posebej rade pa obžirajo cvetne elemente (cvetove, prašnike, redkeje popke). Na enem regratovem košku je lahko tudi po več osebkov, celo do 20. Tam se tudi razmnožujejo.« Ko se pogovarjamo o obžiranju cvetov sadnega drevja, od češenj do breskev, pa ne smemo pozabiti, da je v igri več vrst iz te družine, ki so obenem zelo pomembni opraševalci cvetočih dreves. Cvetove seveda obžirajo tudi ličinke metuljev in drugih hroščev,« poudari sogovornik.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 03. 5. 2023.
