Dišeči del vrta je bil namenjen kulinariki. Nekoč so si jedi lahko začinili, jim izboljšali okus samo z doma pridelanimi začimbami. Tudi zdravilna zelišča so bila pogosto edino zdravilo, ki so ga poznali. Dišavnice na vrtu so branile vrtnine pred škodljivci. Njihov vonj jih je zmedel, da niso z lahkoto našli svojih gostiteljskih vrtnin. Tudi cvetličarn nekoč ni bilo; cvetje, ki so ga potrebovali na prireditvah, zabavah, grobovih, v cerkvah, so vzgojili sami na svojih vrtovih. A pisane barve cvetov so na vrt pritegnile koristne žuželke, spet so bile vrtnine tako bolj zdrave. Torej takšen vrt naših babic ni bil samo lep na pogled, bil je tudi bolj zdrav.
Rabarbara se na kratko predstavi
Gre za precej veliko trajnico, ki prihaja k nam iz Azije. Zraste do dva metra in zato potrebuje veliko prostora za svoja rast in razvoj. Odmerimo ji prostor, kjer bo lahko kraljevala in se bohotila. Ob njej lahko sadite motovilec, fižol, česen, kolerabico, zelje, ohrovt, solato in predvsem špinačo. Ima velike, dekorativne liste in lepe cvetove, zato bo lepa tudi na večjih okrasnih gredicah. Potrebuje globoka tla, kjer ji ne sme zmanjkati vode. Ker pa je to rastlina, ki nam lahko pomaga tudi v boju s škodljivci, je dobro, da jo imamo na vrtu kljub njeni velikosti.
Kako pridemo do sadik
Rabarbaro lahko sejemo ali razsajamo, razdelimo koreninski sistem. Seme pri nas lahko nabavite samo na spletu. Posejemo ga v septembru ali na toplem v januarju. V lonček s premerom 5–10 cm posejte največ dve semenki. Za hitrejši vznik namakajte seme 2–3 ure v topli vodi, lahko je to tudi kamilični čaj. Lončke napolnite s hranilnim substratom. Vanj naredite luknje, nekje do 1 cm globoke oz. do prvega členka na kazalcu. V vsako posejte 1–2 semenki in zemljo pokrijte. Seveda setev zalijemo in postavimo v topel prostor, do vznika pa naj ne bo na neposrednem soncu. Rabarbara raste zelo hitro in korenine bodo hitro prerasle lonček. Če jo boste sejali jeseni, bo spomladi, nekje na začetku aprila, primerna za presajanje. Pozimi naj bodo lončki v neogrevanem, lahko tudi povsem mrzlem prostoru. Tudi na prostem so lahko, a takrat jih je smiselno prekriti s slamo ali listjem.
Pogosteje se dela lotimo tako, da preprosto razdelimo stare rastline. To naredimo jeseni, ko rastlina že počiva, ali pred spomladanskim poganjanjem nadzemnih delov. Prava meseca sta torej november ali marec.
Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 16., 18. 04. 2023.
