Vem, slišati je dokaj protislovno, a v resnici imam vilo ob morju, le da je vse razkošje razporejeno na okoli šestih kvadratnih metrih. In najbrž ob tem uživam z več radosti v srcu kot bogataši v svojih razkošnih vilah.
Počitniške prikolice Adria, stare več kot 30 let, so lahko odlična osnova za to, da si ustvarite svoj počitniški raj na kolesih. Zagotavljam vam, da vam ni treba kupiti nove prikolice, za katero bi odšteli vsaj deset tisoč evrov, in lahko mi verjamete, saj sem doslej prenovila že tri prikolice in si v vsaki od njih ustvarila vrhunski vikend za bivanje v naravi. Začnite takoj in že to poletje boste imeli svoj počitniški kotiček.
Naj bo čim manjša
Če si tako kot jaz prizadevate živeti v skladu s filozofijo manj je več, ste vsekakor pravi človek za to, da me posnemate. Ne gre za skromnost (nimam se za skromnega človeka, za moje želje je meja samo nebo), temveč za spoznanje, da za počitnikovanje v naravi v resnici ne potrebujete več od osnovnih stvari za vsakdanjo rabo. Torej samo »okvir za življenje«, kot temu rada rečem. Moji prvi dve prikolici sta bili malo večji – postelja za dva in še ena dvojna postelja – potem pa sem spoznala, da je zame idealna najmanjša prikolica, velika približno 3,5 x 2 metra, v kateri je ena postelja velika 140 x 200, druga pa 70 x 200. Moja prikolica se zato imenuje Malena.
Zdaj je čas, da začnete iskati prikolico. Začnite brskati po oglasih za prodajo, ki jih boste našli na različnih krajih. Opozarjam vas, da je zdaj za to skrajni čas, saj sem sama lani in predlani v tem času že po malem delala v vsaki od svojih dveh »vil«, konec maja pa sem že uživala na počitnicah. Prva in najpomembnejša stvar je, da kupite prikolico, ki ni bila na pavšalu, ki je bila prekrita oziroma zaščitena pred dežjem in snegom in v kateri se ni kuhalo. Oglejte si njena tla in podvozje ter preverite, da v prostorih za skladiščenje, ki so pod posteljama, les ni vlažen. Sicer pa je že po vonju v prikolici mogoče slutiti, da je v njej vlaga. Prednost je, če okna dobro tesnijo, če ima dobre in dokaj nove gume (da nimate že na začetku tega dodatnega stroška), vse drugo pa se da zamenjati in urediti. Pri Maleni je, na primer, strešno okno zamenjala moja snaha, in to šele takrat, ko smo maja že poskusno počitnikovali v kampu Šobec pri Radovljici. Bilo je božansko. Okno ni nikoli spustilo niti kapljice dežja, čeprav smo pozneje preživeli kar nekaj neviht. V mojih treh prikolicah ni noben moški privil niti enega samega vijaka.
Gremo v akcijo
Kupili ste prikolico. Če je majhna kot moja Malena, jo lahko vozite s tretjo tablico in ni potrebna registracija. Idealno je, če jo lahko parkirate na svojem dvorišču. Ker si to lahko privoščijo le redki, vam svetujem, da si poiščete prostor pri katerem od sosedov ali prijateljev, lahko pa tudi najamete prostor na najbližjem parkirišču za avtodome in prikolice. Bližina je pomembna, kajti tudi vi boste – tako kot sem to počela jaz – vsak dan ali vsaj od dvakrat do trikrat na teden po uro ali dve preživeli v obnavljanju. Samo tako vam bo uspelo, da boste vse naredili sami. Prvo prikolico, ki ji je bilo ime Pogumnica (po vzornici Jeanne d'Arc), sem pogumno prenovila popolnoma sama, drugo, ki ji je ime Malena, mi je pri določenih tehničnih stvareh pomagala obnoviti snaha Ida, tretjo, ki ji je ime Frida (iz angleške besede freedom), pa sva prenavljali skupaj z Ido, saj je bila namenjena njihovi tričlanski družinici.
Torej vaša prikolica je že parkirana. Skuhajte si kavo, napolnite z njo termovko in začnite – podirati, razdirati in iz prikolice metati vse, kar se da. Potrebujete samo njeno lupino in okvire postelj. Jaz sem iz Malene umaknila tudi kuhinjo (omarice, štedilnik, hladilnik). V večjih prikolicah je tudi prostor za kemično stranišče, nekakšno kopalnico. Po želji lahko vse te stene (z lahkoto) porušite in se znebite krame. Sama sem se teh sten znebila v Pogumnici. V Fridi je ta prostor postal shramba. V najmanjši prikolici je najbolje, da gre ven vse (razen okvirov za postelji). S tem pridobite prostor, ki ga lahko nato po svoje opremite. Sama imam najraje izčiščene prostore kot izziv za ustvarjanje. Ko si boste ogledali fotografije Malene, Pogumnice in Fride, vam bo vse jasno.
Barvanje ob požvižgavanju
Zdaj ste se že znebili odvečne krame. Blazine s postelje ste pregledali in skladiščili, seveda pod pogojem, da so uporabne in jih je mogoče prevleči z novo tkanino. Jaz sem za Pogumnico kupila nove kose pene in jih prevlekla. V Maleni sem naredila nove prevleke za obstoječe blazine. V Fridi pa so blazine tako dobro ohranjene, da jih za zdaj zgolj prekrivamo z lepimi bombažnimi odejami. Tako prevleke kot odeje morajo biti iz blaga, ki se zlahka pere. Šivanje prevlek zaupajte prijateljici ali šivilji. Verjemite mi, da se to še kako izplača, saj boste uživali ob pogledu na lepoto vzorcev, ki ste jih izbrali.
Vsak kotiček prikolice boste najprej očistili z vodo, detergentom in katerim od sredstev za dezinfekcijo. Sama radi izničim stare vonjave.
In glej, zdaj se kavico že pije iz skodelice, umazane z barvo. Nismo profesionalci in sama sem imela barvo ves čas, ko sem to počela, celo po laseh. Zame je bilo veliko odkritje, ko se spoznala, da lahko vse, in to absolutno vse v tej moji prikolici – les, plastiko, stene, strop, tla – prebarvam z isto barvo. To je barva za les in kovino. Je odlična, hitro se suši in je na vodni osnovi. V trgovini vam bodo svetovali tudi glede izbire valjčkov in čopičev. S čopičem barvajte robove, sicer pa lahko uporabljate manjši valjček.
Na hitro in brez lepotičenja prebarvajte vse, kar lahko. Kmalu vam bo jasno, da je treba tiste dele, ki so izpostavljeni pogledom, prebarvati še enkrat.
Sama sem svoje prikolice tudi od zunaj prebarvala z isto barvo. Verjemite mi, da bo barva ostala lepa vsaj dve, tri ali pet let. Moški bi od tem odkimavali, vendar vam lahko to zagotovim na podlagi lastnih izkušenj.
Začenja se lepotičenje
V omaricah pod posteljo dodatno barvanje ni nujno potrebno (sama sem jih še enkrat prebarvala, ko sem že bila na počitnicah in sem se zabavala z izpopolnjevanjem detajlov). Dovolj je, da vanje položite ustrezno skrojene kose linoleja ali plastičnega materiala za prte. Tako boste dobili čiste in lepe prostorčke za odlaganje stvari.
V Maleni sem se odločila za belo barvo sten, stropa in tal, ker sem tako vizualno povečala prostor. Ne bojte se bele barve. Meni se zdi izvrstna in ni res, da se umazanija vidi bolj kot pri drugih barvah. Poleg tega lahko vse z lahkoto obrišete z vlažno krpo.
Zdaj že morate vedeti, kateri dve barvi boste vkomponirali v osnovno – belo. Sama sem se v Maleni odločila za modro in bež, v Fridi za zeleno in modro, v prvi, tako imenovani Pogumnici (Ivani Orleanski), pa sem se igrala s tremi barvami, tako da je bila, kot je to zapisala moja kolegica novinarka, videti kot bombon s sinjemodro-zelenim prelivom in rožnato-rumeno sredico.
Predlagam, da se držite izbranih barv, saj se na koncu izkaže, da je samo tako mogoče ustvariti želeno usklajenost. Sicer pa je dovolj malce občutka za estetiko.
Tla so že pobarvana in zdaj se odločate o tem, ali jih boste pustili takšna, kot so, ali pa jih boste prekrili z linolejem ali kakšnim cenejšim itisonom (kar nato malce otežuje pometanje in čiščenje). V Maleni so ostala zgolj pobarvana (odlično: lani sem jih malce osvežila), v Fridi smo položili zeleni itison (tako imenovano umetno travo), ker je ta prikolica »naklonjena« zelenemu življenjskemu slogu. Na eno od sten sva z Ido pritrdili kvadrate, ki posnemajo zeleno rastlinje (Ikea). Zelo učinkovito – lahko se prepričate na fotografiji. V kuhinjskem delu sva ta slog zelene narave nadaljevali s tapetami.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 21. 03. 2023.
