Pri nas je bazilika enoletnica, saj je toplotno zelo občutljiva in v naših mrzlih zimah ne prezimi na prostem. Za rast potrebuje veliko sonca in toplote. Na vrtu, pa tudi v posodah na domači terasi ali balkonu jo zato vedno posadimo na sončno mesto. Dobro uspeva v zavetni legi in rahli humusni prsti z dovolj vlage, najbolje pa jo je dognojiti z organsko pridelanim kompostom. V vročih poletnih dneh je ne smemo pozabiti redno zalivati, najbolje z deževnico ali vsaj s postano vodo iz pipe, da bo lepo uspevala. Aromatične zelene ali rdečkaste liste za uporabo v kuhinji nato trgamo sproti. Obenem je dobro sproti odstranjevati njena socvetja, da bo lažje nastavljala nove liste.

Pestra izbira 

Izbira na spletu je res zelo velika, žal pa precej manjša v trgovinah pri nas. Če smo najprimernejšo spomladansko setev bazilikinih semen v lončke zamudili, jo lahko posejemo tudi še sredi poletja, če jo bomo jeseni pred mrazom v lončku prestavili v svetel prostor in aromatične liste uporabljali za obogatitev jedi. A najhitreje jo bomo pridelali, če na vrtu ali balkonu posadimo že vzgojene sadike, ki so še vedno na voljo v vrtnarijah.

Genoveška bazilika

Pri nas dobro znana genoveška bazilika z zelo aromatičnimi večjimi zelenimi listi je čudovita za začinjanje solat, na primer mocarele s paradižnikom in baziliko ter italijanskih testenin ter pice. Na jed jo dodamo svežo, na koncu, ko je že na krožniku, da ohrani svojo čudovito aromo in dragocene zdravilne sestavine.

Cimetova, limonina, vaniljina

Številne novejše sorte bazilike očarajo z zanimivimi aromami. Listi cimetove bazilike imajo eksotičen, nežen in sladek okus po cimetu. Listi limonine bazilike imajo aromo po limoni. Listi vaniljine bazilike imajo nežen, sladkast okus po vanilji. Zato so vse tri primerne za imeniten svež dodatek poletnim sladicam in tudi sladoledom. Rdečelistne bazilike očarajo s temno rdečimi ali vijoličastimi listi, ki so okras vrta in teras, pa tudi poletnih jedi. Priljubljene so tako velikolistne kot drobnolistne bazilike. Grška bazilika je drobnolistna, grmičaste rasti, pri kateri sproti pobiramo drobne, sveže zelene liste za obogatitev jedi.

Semena bazilike kalijo na svetlobi

Dobro je vedeti, da zelo drobna semena bazilike kalijo na svetlobi, pri tem pa potrebujejo tudi dovolj toplote, kar moramo upoštevati pri setvi. Najbolje jo je posejati v posodo na zemljo, ki smo jo najprej dobro zalili z vodo, nato pa njena semena z deščico samo pritisnemo v prst. Med kalitvijo pazimo, da se zemlja ne izsuši. Če bazilikina drobna semena prekrijemo z debelejšo plastjo prsti, ne bodo vzklila. Po setvi jih zato ne pokrivamo s prstjo.

Tradicionalno jo uporabljajo pri lajšanju vsakdanjih tegob, kot so glavoboli, kašelj, bolečine v želodcu, zaprtje, driska in vetrovi. Pospešuje prebavo. Vzbuja apetit. Lajša dihanje. Pater Simon Ašič jo je priporočal tudi pri živčnosti in nemiru. Zaradi svoje blagodejne sestave, velike vsebnosti eteričnih olj in bioaktivnih snovi deluje antioksidativno ter učinkuje protivirusno, protibakterijsko in protimikrobno. Deluje proti vnetjem v telesu. Po novejših ugotovitvah eteričnim oljem bazilike obenem pripisujejo protikancerogeno delovanje. Zaradi številnih dragocenih sestavin je zato najbolje uživati sveže liste. 

Podpisi:

1. Limonina bazilika očara z aromo po limoni.   

1. Tajska bazilika naredi srednje velike zeleno-vijolične liste, ki po okusu in vonju spominjajo na mešanico janeža in sladkega korena.   

1. Bazilika sorte Genovese je pri nas dobro znana.   

***null***