“... Bomo kot računalniki, ki jim bodo vsak mesec naložili novo posodobljeno različico protivirusne obrambe?
Nisem antivakser, ali kako že rečejo tistim, ki so proti vsem cepivom. Razmišljam pa kaj še lahko storim za se in za svojo družino, ker mi res ne bomo kmalu prišli na vrsto za cepljenje. Je še kakšna odrešitev?
Minka “
Odgovor:
Včasih so govorili, da prehlad traja sedem dni, če ga zdraviš, in en teden, če ga ne. Kmalu bomo verjetno imeli podoben rek za pandemije. Traja enako ne glede na to, če na vse načine bežimo pred virusom. Kdor ga je dobro odnesel v prvem krogu, ima večje težave v drugem. Na koncu pa bo virus pobral svoj davek, ki bo verjetno zelo podoben, ne glede na vse ukrepe, s katerimi ga poskušamo držati pod kontrolo.
Ker je korona z nami že več kot leto dni, prihajamo v fazo, ko iz popolne nevednosti lahko spoznavamo stvarno dimenzijo tveganja. Res je po bitki lažje biti pameten, zato moje pisanje nima namena očitati stroki previdnosti in skrbi, da zdravstveni sistem ostane delujoč in noben pacient ne umre brez oskrbe. Nočem ponavljati že tisočkrat prebranih argumentov ene in druge strani. Raje kot krivce iščem rešitve. In ko iščem rešitve, najraje vidim, da so naravne, varne in trajnostno naravnane.
Korono razumem predvsem kot preizkus našega razumevanja definicije zdravja. Tisti, ki so še vedno mnenja, da so zdravi, dokler ne pride bau-bau-mikrob, bodo še naprej živeli v paničnem strahu pred takšnim srečanjem.
Tisti, ki vedo, da se pred nobenim mikrobom ni mogoče dokončno skriti, pa zdravje razumejo kot čim boljšo pripravljenost na to srečanje.
Če bo pri tem cepivo učinkovito, bo pokazal le čas. Medtem pa ne smemo pozabiti, da telesu lahko pomagamo do boljše kondicijske pripravljenosti imunskega sistema tudi na številne druge načine.
Zeleno »cepivo« – čemaž
Čemaž je že tisočletja poznano naravno zdravilo, ki deluje proti virusom, bakterijam in parazitom. Znanost je dokazala, da deluje celo proti bakterijam, odpornim proti antibiotikom. Na številnih toplih in zatišnih legah je čemaž že zunaj in le čaka, da pridete po njegovo pomoč. Naši predniki so bili prepričani, da z njim odženejo celo hudiča!
Zagotovo vemo, da nam bo očistil kri in ožilje, urejal krvni tlak in holesterol, redčil kri, krepil jetra in dihala, počistil številne patogene mikroorganizme in zajedavce ter nam obnovil moči.
Medvedi že vedo, zakaj je to prvo, kar poiščejo po dolgem zimskem spancu. In ker smo kot medvedi tudi mi zimo prebili v svojih brlogih, zakaj ne bi ubrali medvedje regenerativne strategije in si hitro obnovili moči?
Če s čemažem niste »osebni prijatelji«, potem se v lov na čemaž odpravite z nekom, ki ga zelo dobro pozna. Le to, da nekaj diši po čemažu, ni dovolj. Ko vam bodo prsti dišali po čemažu, lahko odtrgate karkoli, in boste še vedno vohali čemaž! Zato nosu ne smete preveč zaupati, ko gre za varno nabiranje.
Poznati morate tudi posebnosti v rasti njegovih listov – le pri čemažu ima vsak list svoj dolgi mehki pecelj (kar ne velja za šmarnice, podleske in čmerike). Iz vsake čebulice raste vedno le en par listov. Priporočam, da si pred nabiranjem ogledate še kratki video Kako varno nabirati čemaž, ki je brezplačno dostopen na zazdravje.net.
Ko boste na rastišču, pa se naučite čemaž prepoznavati tudi z dotikom. Predvsem je pomembno, da otrokom pokažete, po čem vse se razlikuje list čemaža od lista šmarnice, podleska in čmerike. Prsti si zapomnijo bolje kot ušesa in oči. Ko začnete božati rastline, boste hitro razumeli, o čem govorim.
Pohlep ubija! Največ napak in neljubih zapletov ne povzroča neznanje, temveč pohlep. Ko nekateri hočejo pohiteti in nabrati čim več v čim krajšem času, začnejo liste trgati v šopih, ali kositi – to pa je bližnjica do težav. Žal se prepogosto med liste čemaža vtihotapi še kakšna druga rastlina, zato samo trganje list za listom omogoča, da ste za vsak list posebej povsem prepričani, kaj nabirate. Svetujem, da vedno nabirate liste s peclji – ker le tako boste hitro preverili, ali je vse v redu. Listi brez peclja so si namreč zelo podobni. Če še kdo nabira z vami, zahtevajte, naj nabira s peclji, in to tako, da so listi lepo zloženi na kupček in vsi obrnjeni v isto smer – tako boste vse, kar je nabrano, brez težav še enkrat preverili.
Če želimo največ protivirusne zaščite, moramo čemaž uživati v sveži obliki. Če nam je premočan, ga drobno narežemo, zmešamo s skuto, jogurtom ali kislo smetano in zaužijemo čim prej, predno so pekoče snovi prepojile vse sestavine. Tako bo na jeziku okus blag, zdravilna moč pa se bo »kapsulirana« pretihotapila mimo naših brbončic.
Če nam je čemaž tudi v tej obliki preveč dražilen za občutljivi želodec, potem ga za pol minute poparimo, popečemo ali podušimo. S tem bomo pekoči okus spremenili v bolj sladkast, ki ne draži želodca, res pa je, da bomo s tem izgubili večji del njegovega zaščitnega delovanja na pljuča.
Več v reviji Zarja Jana, št. 9, 2.3. 2021
