Res je, večinoma se zdaj oglašamo tisti, ki imamo dela veliko, veliko preveč. Vsaj v smislu usklajevanja, organiziranja … Res dve skrajnosti. Nekdo, ki je kar naenkrat dobil pet vlog, in nekdo, ki so mu bile vse odvzete.
Zarja, mislim, da je tale čas zelo poseben tudi zato, ker nam kaže našo navezanost na stvari, ideje, predstave o tem, kdo smo in kdo nismo. Kaj mislim s tem? Vem, da vam je v tem trenutku težko, ker ste izgubili enega od svojih najpomembnejših smislov. Ljudje smo se naučili, da se poistovetimo z vlogami, ki jih imamo. Na primer, ko se poročiš, postaneš žena. In se poistovetiš s to vlogo, veliko ti pomeni, morda je to celo tvoj smisel življenja. Potem pa ti mož nekega dne reče, da bi se rad ločil. Čez noč ti je odvzeta vloga žene. Tako se soočiš z dvojno izgubo – žaluješ za izgubljenim možem in sesuje se ti tvoja podoba same sebe, ker nenadoma nisi več žena – to, kar je bilo zate najpomembnejše. Znajdeš se v prostoru »nič«, ko ne veš, kdo in kaj sploh si.
Nekaj podobnega se zdaj verjetno dogaja vam. Ste v prostoru »nič«. A tako se vam samo zdi. Zato ker tega prostora v resnici sploh ni, to je nekaj, kar smo si ustvarili v našem umu. Vi ste, vi obstajate in ste – ne glede na to, ali imate službo ali ne. Služba vas ne opredeljuje, ne določa.
Tudi zaradi takšnih učnih uric, ki jih moramo doživljati te dni, je zdaj poseben čas.
Več v reviji Zarja Jana št. 16, 21. 4. 2020
