Klopi živijo v Sloveniji skoraj povsod, pred njimi smo varni le v visokih gorah. Kadar so zime mile, se njihovo število še poveča. Nevarnost okužbe traja običajno od februarja do novembra. Ponekod, na primer na nekaterih prisojnih pobočjih v Sloveniji, pa nismo pred njimi varni niti pozimi!
Klopi pri nas prenašajo predvsem dve vrsti bolezni: lymsko boreliozo (borelijo) in klopni meningoencefalitis (meningitis). Zoper borelijo ni cepiva, zoper klopni meningitis pa je! Zato priporočamo cepljenje. Sicer pa velja pravilo: če vas ugrizne klop, ga čim prej odstranite, saj je potem manjša nevarnost za okužbo.
Kako se zaščititi pred klopi na naraven način in kako zdraviti borelijo z zdravilnimi rastlinami?
Ameriški strokovnjaki pravijo, da so kot naravni repelent zelo učinkovita nekatera eterična olja. Mednje sodijo eterična olja limonske trave, citronele in limoninega evkalipta. Njihov vonj klopom smrdi, za ljudi pa je prijeten.
Posledice nezdravljene borelije pa zdravijo takole:
Japonski dresnik je v Sloveniji tujerodna zelo invazivna drevesna vrsta, ki pa je hkrati zdravilna rastlina. V koreninah je resveratrol, ki je eden močnejših antioksidantov in uspešen tudi pri zdravljenju borelije. Resveratrol je tudi v grozdju in vinu ter znižuje holesterol.
Tudi eterično olje japonskega dresnika bo bolnikom v oporo pri simptomih borelioze, dobro pa učinkuje tudi v kombinaciji z drugimi zelišči: pri bolečinah v mišicah z rožmarinom, limono in klinčki; proti bolečinam v sklepih z rožmarinom, limono, klinčki, kadilno bosvelijo, smiljem in kamilico; proti slabosti pa z ingverjem in meto.
Divja ščetica. Že v preteklosti so jo tradicionalno uporabljali pri zdravljenju putike, artritisa, vodenice, revme, zlatenice, pri žolčnih težavah, aknah itd., danes pa vemo, da je v veliko pomoč pri zdravljenju lymske borelioze. Uporablja se korenina, ki je grenkega okusa. Najboljša je tinktura divje ščetice. Vsak dan naj bi zaužili trikrat od 5 do 10 kapljic malo pred jedjo, pri hudih znakih večkrat na dan. To naj bi počeli več mesecev, potem pa šli še enkrat na testiranje za borelijo. Kdor ne prenaša alkohola, lahko pije čaj iz korenin in nato prežveči prekuhano korenino. Ob ščetici je dobro piti še čaj ameriškega slamnika, ki krepi imunski sistem. Boj proti boreliozi bo uspešen le, če bo naš imunski sistem dovolj močan.
Astragalus (grahovec, ki ga najdete tudi pod imeni bej či, ogi, huang či in milk vetch) je zelišče, ki je v tradicionalni kitajski medicini izjemno pomembno. Obstaja ga več kot dva tisoč vrst, a samo dve se uporabljata za medicinske namene.
Poznan je po svojih številnih, zdravju koristnih lastnostih. Najbolj je bil in je poznan po tem, da naj bi upočasnjeval staranje.
Tradicionalna kitajska medicina ga uporablja že tisočletja, tudi v kombinaciji z drugimi zelišči, za krepitev imunskega sistema, zaščito proti gripi in prehladu. Je tudi močan antioksidant, ima protibakterijske, protivirusne in protivnetne lastnosti, zaradi česar dobro učinkuje tudi pri boreliji. Dobi se tudi pri nas.
Hudičev grm (sibirski ginseng, elevterokok, bodičasti ženšen, žensen) s svojimi zdravilnimi lastnostmi pomaga telesu, da se lažje spopade tudi z borelijo, saj kot adaptogena rastlina zelo krepi imunski sistem. Je še preventivno sredstvo proti prehladu ter drugim virusnim in bakterijskim okužbam. Krepi vid in sluh, je zdravilo proti impotenci, revmi in revmatoidnem artritisu, stresu in celo proti raku.
Najzdravilnejša je korenina.
Zelo dobro učinkuje tinktura. Bolniki z borelijo, čeprav so jemali antibiotike, naj bi vsaj štirinajst dni po koncu jemanja antibiotikov uživali po 50 kapljic vsak dan. Ta pripravek ni za nosečnice in otroke. Tisti, ki ne prenašajo alkohola, si lahko pripravijo čaj. Tudi ta zdravilna rastlina se dobi pri nas.
Mačji krempelj je tropska vzpenjavka in pravijo, da je to naravni antibiotik iz amazonskega pragozda. Ob dnu vsakega lista ima po dva ukrivljena trna, ki spominjata na mačja kremplja. Rastlinsko zdravilo pridobivajo iz notranjega dela drevesne skorje ali iz korenin. Eno ali drugo posušijo in zmeljejo v prah.
V tradicionalnem zdravilstvu amazonskih Indijancev so ga uporabljali proti astmi, artritisu, driski, želodčnim čirom, zajedavcem in parazitom, vsem oblikam herpesa ter drugim vnetnim in nalezljivim boleznim, za boljšo koncentracijo itd. Zadnja leta so ugotovili, da imenitno učinkuje tudi proti boreliji. Tudi proti takšni, ki je v prvi fazi niso zdravili z antibiotiki, saj učinkovito ubija viruse, bakterije in druge mikroorganizme, ki povzročajo bolezni.
Sredi devetdesetih let je Svetovna znanstvena organizacija sponzorirala prvo svetovno konferenco v Ženevi, posvečeno zdravilnim učinkom mačjega kremplja. Na voljo je tudi pri nas, in sicer kot prah, kapsule in gel.
Zdravilne gobe. V zadnjih tridesetih letih skušajo tudi ameriški znanstveniki ugotoviti, ali so svetlikava pološčenka (ganoderma), velika zraščenka (maitake), pisana ploskocevka, šitake in ostrigar res tako zdravilni, kot trdijo tradicionalni kitajski, pa tudi japonski zdravitelji, ki jih uporabljajo že več kot 3000 let.
Skladno s koncepti kitajske medicine lahko predvsem ganoderma učinkuje v petih ključnih človeških organih – srcu, pljučih, jetrih, vranici in ledvicah. Imela pa naj bi številne učinke: krepila naj bi zdravje (imunski sistem), zavirala vnetne procese, staranje, zniževala raven holesterola v krvi itd. In uspešno zdravila tudi nekatere vrste rakov (dojk, prostate in limfoma)! Učinki zdravilnih sestavin pa naj bi nadvse dobro odstranjevali še škodo, ki jo je v telesu povzročil klop.
Medicinske gobe se pri nas dobijo v prahu in kapsulah. Slaba plat je, da so zelo drage.
Več v reviji Zarja/Jana, št. 32, 6. 8. 2019
