Pozdravljeni, srčno se vam zahvaljujem za obilo praktičnih nasvetov, ki sem jih našla v vaši knjigi o možganih. Precej tega z možem že prakticirava in že po nekaj mesecih opažam, da nama glava veliko bolje dela, pa tudi bolje se počutiva. Tudi otrokoma sva že nekajkrat pripravila semena v medu z začimbami, da jih imajo v pisarni »za prvo pomoč«. Vsi smo se kar navadili na te dobrote. Pred enim tednom mi je sin povedal, da žal svojega kozarčka ni mogel pojesti do konca, ker je splesnel. Danes zjutraj pa sem plesen zagledala tudi v kozarčku, ki ga imam v kuhinji. Zato imam za vas nekaj dodatnih vprašanj.
Ali je takšne pripravke treba hraniti v hladilniku? Če jih dam v hladilnik, so potem trdi kot kamen, zato to ni praktično. Zanima me tudi, ali lahko uporabim še kakšne druge začimbe razen klinčkov, koromača, popra, kardamoma ... Ker že uživamo tudi med s cimetom, me zanima, ali bi lahko ta dva pripravka združila. Ali je vseeno, če so semena cela ali zmleta? Ali je vseeno, v kakšnem razmerju so zmešana med seboj? Kot vidite, gora vprašanj, na katera upam, da lahko odgovorite, ker se očitno vrag skriva v detajlih.
Vnaprej hvaležna Renata in Boris
Hvala za vaš dolgi seznam vprašanj, ki le potrjuje, da več ko vemo, več vprašanj imamo. Ker gre za resnično čudovite pripravke, bi si res želela, da jih uporablja čim več ljudi, ne da bi jih kakšna plesen spravila v slabo voljo ali še kakšne večje težave.
Za tiste, ki knjige Naravne rešitve za možgane še niso brali, začnimo s kratko obnovo. Med, začimbe in semena so odličen tim v prehranjevanju naših možganov in rodil. Začimbe v tej recepturi imajo zelo pomembno vlogo pospeševalca učinkov, antioksidativne zaščite, izboljšanja cirkulacije in tudi dodatnega konzerviranja medu.
Katera semena uporabimo
Najpomembnejše je, da so dobra! Najbolje je uporabiti orehe, ki so v lupini in jih sami stolčete. Če oreščke kupujemo, damo prednost ekološkim, ker vsaj vemo, da niso obremenjeni s fungicidi. Pred kratkim smo v tej rubriki pisali o vseh tehnoloških dosežkih obdelave oreščkov, ki zelo vplivajo na njihovo hranilnost in zdravilnost. Torej, najkrajša pot je vedno najboljša.
Sicer pa najbolj vplivajo na naše možgane bučnice in orehi. Prve vsebujejo veliko rudnin, ki pomagajo varovati in obnavljati živčevje, orehi pa so zakladnica maščobnih kislin omega 3, antioksidantov in vitamina E. Že ko jih pogledate, vidite, da imajo veliko skupnega z možgani. Kot da so narejeni po enakem načrtu. Tudi EFSA dovoljuje zdravstvene trditve, da je uživanje orehov in orehovega olja blagodejno za možgane, kar pomeni, da je ta vpliv nesporno dokazan.
Seveda lahko uporabite tudi mandlje, sončnična semena, lešnike ..., ki jih lahko dobite primerno kakovostne.
V pripravku jih lahko uporabimo več, kar zagotavlja večjo razpoložljivost kakovostnih hranil, ki jih potem telo lažje izkoristi. Ni pa narobe pripraviti tudi kakšen kozarec le z mandlji, ali orehi, ali bučnicami ali ...
Cela, sekljana, zmleta ...? – slika cela, zmleta, sesekljana
Slišala sem že pripombe, da so semena v medu čudovit pripravek, le da starega očeta skrbi, da si bo z njimi zlomil svojo drago protezo. Nobenega razloga ni, da bi morala semena biti cela. Lahko jih tudi zdrobite ali na drobno zmeljete. Pripravki z zmletimi semeni in oreščki so odlični tudi za na kruh, palačinke ali zmiksani skupaj s smetano, v jogurtu in podobno.
Za večjo pestrost okusov imamo pri nas doma praviloma na voljo vse različice.
Katere začimbe so obvezne? – slika začimbe
Če vemo, kaj začimbe počnejo v telesu, lahko recepturo prilagodimo potrebam.
Načeloma ajurveda za pomlajevanje in krepitev možganov priporoča, da v med obvezno dodamo semena kardamoma, klinčke, koromačeva semena in poper.
Kako s kardamomom zmanjšati potrebo po kavi
Kardamom je znan po tem, da izboljšuje presnovo v možganih, kar pomeni, da bo tudi ob malce ožjih pretokih krvi ali slabšem dihanju »porinil« naprej dovolj hranil in tako ohranil vaše možgane budne. Prav zato je priporočljiv tudi v napitkih, s katerimi želimo izboljšati koncentracijo in budnost. Kava ali čaj s kardamomom je za povrh prava poslastica. Kardamom prepreči, da bi kava preveč vzdražila želodec, hkrati pa podaljša njen učinek, kar v praksi pomeni, da bomo potrebovali manj kave za enak učinek. Lahko vzamemo kardamom v prahu. Okus pa je še veliko boljši, če njegove plodove sproti odpiramo in semena stremo v možnarju. V kavo ali pripravke ne dajemo lupin plodov, ker so precej trde in se vam lahko zataknejo v grlu. Če uporabite vse skupaj, pa napitek precedite, preden ga spijete.
Zakaj ne smejo manjkati klinčki
Zato, ker so najmočnejši antioksidant na planetu. Učinkujejo protivnetno in protitumorno. Hildegarda jih je priporočala pri odpravljanju migrene in močnih glavobolih, ko nam od bolečin šumi v glavi, ali pri naglušnosti, ki je posledica prehladov. Očitno je že takrat vedela to, kar danes potrjuje tudi sodobna znanost, da klinčki preprečujejo kopičenje krvi in izboljšajo cirkulacijo. S količino ne gre pretiravati. Za pol kilograma medu zadošča, da strete 3–4 klinčke, saj se bo njihov okus sčasoma stopnjeval.
Kako koromač čisti glavo
Koromačeva semena pri nas manj uporabljamo. Starejši imajo v spominu bombone bronhi, s katerimi smo lažje dihali. In prav ta lastnost eteričnega olja v koromačevih semenih pomaga tudi glavi. Že Grki so iz koromača pripravljali vodico za oster vid.
Ne le da si bomo s koromačevimi semeni krepili dihala, učinkovala bodo tudi na nemoteno prebavo. Ker je koromač močan protistrup, bo pomagal, da se bo v vašem telesu in možganih nalagalo manj problematičnih težkih kovin. Podobno sestavo ima tudi eterično olje zvezdastega janeža.
Kako na glavo vpliva poper
Mogoče se vam zdi malce nenavadno, da v med dodate še sveže zmlet poper, vendar le, dokler ne izveste, kaj vse kakovostni (ekološko pridelani!) poper zmore. Poleg tega, da ogreje in požene kri po žilah, učinkovito pomaga cepiti in prebavljati beljakovine. Zato je obvezen dodatek k mesnim jedem, pomaga pa tudi pri čiščenju možganov in zmanjševanju beljakovinskih oblog (amiloidnega plaka). Kot lahko preberete v Ščepcu rešitve, so indijski znanstveniki potrdili tudi, da ima piperin (sestavina poprovega eteričnega olja) antidepresivne učinke. Nigerijski znanstveniki pa so potrdili, da zavira tudi stres. V majhnih količinah pomaga poper uravnavati delovanje ščitnice, ureja raven inzulina in dviga raven testosterona. (Pozor: če s poprom pretiravamo, dosežemo nasprotne učinke!). Za pol kilograma medu zadošča nekaj zrn do največ ene žličke popra.
Kaj še lahko dodamo
Razen omenjenih je seveda možno in tudi koristno dodati še druge začimbe. Ingver in cimet se odlično podata v mešanice medu in semen. Sama dodajam tudi galgant in muškatni orešček, ki enako hitro obnovita baterije utrujenim možganom.
Vse začimbnice je treba streti, preden se jih vmeša v med. Ni nujno, da jih strete v prah, morajo pa počiti in se odpreti, da med lažje iz njih potegne dragocene učinkovine.
V med lahko dodamo tudi kakšno kapljico eteričnega olja. Sama namesto koromačevih semen najraje dodam nekaj kapljic eteričnega olja zvezdastega janeža (ki ima zelo podobno sestavo) in potem dobi med zelo dobro aromo »bombonov za grlo«. Poleti, da med ni preveč »vroč«, v enako mešanico dodam kakšno kapljico eteričnega olja poprove mete. Seveda morajo biti olja ekološko certificirana in registrirana za aromatiziranje živil.
Zdaj, ko smo si ogledali možne sestavine, poglejmo, kje so morebitne kritične točke pri pripravi in shranjevanju takšnih pripravkov.
Napaka št. 1
Ko začimbe stremo, jih moramo najprej dobro premešati z medom. Če jih želite zmešati s semeni, ne bo šlo, ker bodo padle na dno posode. Če jih želite umešati na koncu, ko ste že zmešali med in semena, pa jih bo zelo težko enakomerno razporediti.
Napaka št. 2 (slika vlivanja medu na semena)
Ko smo zmešali med in semena, ne poskušajmo tega takoj naliti v kozarec s semeni, ker pripravka ne bomo mogli temeljito premešati in lahko nastanejo zračni žepi, v katerih se lahko začnejo razvijati plesni.
Napaka št. 3 (slika semen, ki so nad nivojem medu)
Ko temeljito premešamo semena z medom, v katerem so že začimbe, je treba kozarec naliti čisto do vrha! Drugače bodo semena, v katerih je še veliko zraka, splavala na površje, in ker se bodo v medu navlažila (ne pa tudi konzervirala!), lahko postanejo gojišče za kakšno plesen. Posebej če se je ta že skrivala pod pokrovčkom.
Zato morajo biti prvih deset dni kozarci napolnjeni do vrha, da zagotovimo, da so vsa semena dobro oblita z medom. Če opazite, da se premikajo proti vrhu in vam na dnu ostaja med, kozarce občasno obrnite, da se med ponovno prelije tudi čez tista semena, ki so zgoraj.
Enako velja, tudi če delate z mletimi semeni.
Več v reviji Zarja št. 5, 29. 1. 2019.
