Pozdravljeni, težave, ki jih naštevate, so danes zelo pogoste. Na govorilnih urah vam učiteljica govori le o težavah vašega otroka, toda prepričani ste lahko, da ni edini v razredu, kaj šele na šoli. To sicer ni tolažba, vedeti pa moramo, da kolikor je otrok, toliko je zgodb in vzrokov za njimi. Ne vem, kako živi vaša družina, zato se bom dotaknila nekaterih glavnih vzrokov, ki bi lahko vplivali na vašega sina.
Aditivi
Zazrite se v krožnik svojega otroka. V šoli morda nimate vpliva, zagotovo pa lahko veliko storite doma. Je vaš otrok izbirčen, jé enolično, pretežno industrijsko predelano hrano? Podatek, da se tako prehranjuje večina otrok, še posebej v puberteti, nič ne spremeni dejstva, da je takšna hrana vse prej kot zdrava. Ne le da otrok z njo ne dobiva potrebnih hranil, v visoko predelani hrani so kemični dodatki, ki pričarajo okus in barvo, podaljšajo obstojnost, živilo naredijo bolj hrustljavo, bolj mazavo, bolj homogeno, skratka takšno, ki je točno po meri okusa otrok (in odraslih). Aditivi v prehrani se sicer pogosto povezujejo z vse večjo nemirnostjo, nezbranostjo, nezmožnostjo daljše koncentracije, s težavami s pomnjenjem in podobno. Medicina teh podatkov kljub temu za zdaj ne jemlje resno, ker za njimi ni dovolj trdnih znanstvenih dokazov. Težava je v tem, da je povezavo tudi precej težko dokazati, razen če bi otroke izolirali od preostalih mogočih vplivov in jih hranili izključno s predelanimi živili, kar gotovo ne bi bilo etično.
FOTO: Pozorno preberite sestavo in izbirajte živila brez dodanih aditivov.
Kljub temu obstajajo raziskave, ki so potrdile neposreden vpliv prehrane na možgane otroka. V eni od njih so preučevali 1800 otrok in ugotovili, da uživanje moderne prehrane za več kot dvakrat poveča tveganje za razvoj hiperaktivnosti. Kaj pomeni moderna prehrana? Vse to, kar tako rad uživa moderen človek, da njegov vsakdan lahko poteka hitreje, učinkoviteje, manj zapleteno: vnaprej pripravljena hrana po sistemu »pogrej in pojej«, vsa hitra prehrana, prigrizki, sladkarije, sladkana pijača ipd. Vse našteto je več kot po meri okusa otroka, ki zaradi takšne hrane pogosto sistematično zavrača vse, kar bi vsaj deloma nevtraliziralo neugodne učinke teh živil: torej zelenjavo, sadje, polnozrnata žita, zdrave maščobe. Prav pomanjkanje maščobnih kislin omega 3 pa je vzrok za slabše delovanje možganov, predvsem za slabšo pozornost in koncentracijo (Amber L. Howard et al.,Journal od Attention Disorders, 2010). Hrana ima na delovanje možganov pomemben vpliv. Za proizvodnjo nevrotransmiterjev in dobro delovanje živčnega sistema so nujni esencialne maščobne kisline, vitamini C, B in E ter kalcij, magnezij in cink.
A kljub temu, da znanost še ni postregla z dovolj prepričljivimi podatki, je jasno, da tisto, kar laže možganom, obenem ustvarja niz težav v njih. Z aditivi v prehrani jih slepimo, da smo zagrizli v pravo, slastno jagodo, v resnici pa jemo jogurt, v katerem je le ena jagoda. Da lonček sladke pregrehe, ki se povrhu vsega oglašuje kot zdrav, res pušča tako dober vtis, je kriva kopica dodatkov. Barvila ustvarijo lepo barvo, arome polnejši okus (le kako bi ga lahko pričakovali od ene jagode), dodane kulture bakterij pa napeljujejo na to, da uživamo kakovostnejše živilo. To so v resnici najprej »ubili«, da bi ga nato obudili od mrtvih. Ko je v njem še izdatna merica sladkorja, nas takšen jogurt osvoji in zasvoji v trenutku. Le kdo bi si še zaželel navadnega jogurta?!
Sladkor
Sladkor je ob dodanih aditivih nedvomno dodatna težava izjemnih razsežnosti. Da izredno neugodno vpliva na otrokovo mirnost, zbranost in koncentracijo, vsak dan znova opažajo učitelji, vzgojitelji, predvsem pa tudi starši sami.
Celoten prispevek si lahko preberete v 46. številki revije Zarja.
