Svetovna statistika pravi, da je migrena tretja najpogostejša bolezen (za zobno gnilobo in tenzijskim glavobolom), zaradi nje naj bi trpelo 14,7 odstotka vsega prebivalstva oziroma eden od sedmih ljudi. Migrena je pogostejša kot sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj. Kronična migrena pa napade kar dva odstotka svetovne populacije. Od tega je trikrat več žensk kot moških, kar naj bi bilo povezano s hormoni. Napade tudi štiri odstotke dečkov in deklic v puberteti. Hude migrenske napade je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med bolezni, ki najpogosteje onesposobijo ljudi (v isti skupini so tudi demenca, kvadroplegija in aktivna psihoza).
Lahko so krivi predniki. Strokovnjaki pravijo, da je migrena prav gotovo povezana z genetiko. Včasih so menili, da je to bolezen krvnih žil, toda kasneje so to teorijo ovrgli. Verjetneje je, da je z migrenskimi napadi povezan možganski mehanizem. Natančnega vzroka za nastanek migrene pa znanost še vedno ne pozna. Prepričanja v zvezi s to boleznijo in neznanke, kaj jo povzroča, so verjetno vzrok, da je pri približno polovici bolnikov sploh ne odkrijejo. Po drugi strani pa se polovica bolnikov, ki trpi zaradi migrenskih napadov, o tem s svojim zdravnikom ne pogovarja, ugotavljajo britanski strokovnjaki.
Ker vzroka za migreno ni mogoče jasno določiti, je tudi zdravljenje težavno. Dolgo so bolniki jemali zgolj običajna zdravila proti bolečinam, ta so lahko pomagala ali pa tudi ne. Največji napredek v zdravljenju migrene je bil, ko je farmacevtska industrija razvila novo skupino zdravil, triptane (leta 1990). Težava pri migreni je tudi, da se študentje medicine ne učijo kaj dosti o njej. Po vsem svetu so v povprečju glavobolu in migreni namenjene le štiri učne ure, med specializacijo pa deset ur. Eni najpogostejših zdravstvenih težav, ki pesti toliko ljudi po svetu, medicina ne posveča posebne pozornosti.
Nekateri bolniki lahko jasno prepoznajo znake, da se bliža migrenski napad. To so tako imenovani sprožilci, na primer alergija, svetloba in stres. Lahko pa dobijo katerega od opozorilnih znakov, ki se ga hitro naučijo prepoznati, in potem ukrepajo, preden se napad popolnoma razvije. Med sprožilci so lahko hormonske spremembe (nekatere ženske imajo napade med menstruacijo), depresija, vznemirjenje, šok, pa tudi utrujenost, pomanjkanje spanja, napetost v ramenih in vratu, slaba drža, pretiravanje s fizično aktivnostjo, premalo sladkorja v krvi ali časovna razlika (po potovanju). Sprožilci migrenskih napadov so lahko tudi v prehrani: alkohol, kofein, nekatera živila, na primer čokolada, sir, agrumi, živila, ki vsebujejo sintetične dodatke, neredna prehrana, dehidracija. K nastanku migrenskega napada lahko prispevajo nekatera zdravila, na primer uspavala, hormonska terapija oziroma kontracepcijske tablete. Med sprožilci iz okolja pa so utripajoči zasloni, močni vonji, vdihavanje tobačnega dima, glasni zvoki, prenatrpani prostori, spremembe temperature in zelo svetle luči.
Hrana brez glutena. Poleg z zdravljenjem z zdravili (ki zgolj olajšajo bolečino, migrene pa ne odpravijo) imajo bolniki dobre izkušnje z nekaterimi spremembami v vsakodnevnem življenju. Na spletnem forumu je mlajša ženska napisala, da je imela hude napade tudi večkrat na mesec, da je jemala goro zdravil (tri vrste, vsako najmanj po dve) in se bala, da si bo uničila želodec oziroma črevesno sluznico v celoti, dokler ji ni zdravnik svetoval, naj se izogiba glutenu v hrani. Ko je začela uživati hrano brez njega, so se migrenski napadi nehali. Podobne zgodbe so tudi s hrano, ki spodbuja razraščanje kandide. Dobri nasveti so še prizadevanje za dovolj spanja (vendar brez zdravil), manj stresa (najti je treba način, da so škodljive posledice stresa čim manjše, na primer z meditacijo), dnevno je treba popiti dovolj vode (od dva do tri litre, pri telesni dejavnosti pa še več), priporočljiva je tudi redna telovadba (brez pretiravanja).
MedicalNewsToday (dnevne medicinske novice) poroča, da so v zadnjem času poskušali proti migreni uporabiti strup botulin (botoks), tako da so ga vbrizgali na točno določeno mesto, kjer so živci, povezani z migrenskimi napadi. Pomagala naj bi tudi operacija, s katero zmanjšajo pritisk na določene dele živčevja.
Novo zdravilo za preprečevanje napadov. Mnogo bolnikom je ob migrenskem napadu zelo slabo in bruhajo. Tudi proti slabosti lahko zdravnik predpiše zdravila, tako kot seveda močnejša zdravila proti bolečinam pri hudih napadih. V nekaterih državah pri migrenskih napadih predpisujejo tudi antidepresive ali antiepileptike, ki zmanjšajo simptome migrene. Nedavno je Evropska komisija odobrila za promet novo zdravilo erenumab (Aimovig). To je prvo zdravilo, razvito posebej za preprečevanje migrenskih napadov. V kliničnih raziskavah se je pokazalo, da za 50 odstotkov zmanjša število dni, ki jih bolnik preživi z migreno.
Sicer pa so bolnikom na voljo tudi druga zdravila in prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagajo: koencim Q10, magnezijev citrat, vitamin B12 in riboflavin. Na spletnih straneh Healthline najdete nasvete, kako si pri migreni pomagati po naravni poti. Začnejo se s priporočilom, da naj bolnik ne uživa hrenovk. V marsikateri hrani so namreč snovi, ki sprožajo migrenske napade. Sem sodijo izdelki, ki vsebujejo nitrate (zelo veliko mesnih izdelkov), čokolada, sir (vsebuje tiramin), alkoholne pijače, posebej rdeče vino, živila, ki vsebujejo mononatrijev glutaminat oziroma MSG (juhe iz vrečke ali v kockah), hladne jedi in pijače (žal tudi sladoled), predelana živila (tista, ki so že pripravljena za uživanje), kisana živila, fižol, suho sadje, mlečni izdelki (maslo, kisla smetana, jogurt).
Nekaterim pomaga požirek kave. Kofein je namreč tudi sestavni del nekaterih zdravil za zmanjševanje bolečine. Vendar je treba paziti, da ga je res malo, kajti sicer učinkuje ravno nasprotno – sproži lahko migrenski napad.
Več v Zarji št. 37, 11. 9. 2018.
