Priznana ameriška psihiatrinja dr. Judith Orloff pravi, da je človekovo telo močan intuitivni komunikator. Prav intuicija je tista, ki prva opozori, da v telesu nekaj ni v redu. Če vam torej instinkt pravi, da so v telesu strupi, da je organizem oslabljen, da nekaj ne deluje, kot bi moralo, ga ne smete zanemariti. Sama je namreč videla kar precej ljudi, ki so pravočasno opozorilo prezrli, potem pa je nastal resen, večji problem. Tudi fizični znaki so lahko opozorilo. Če nenadoma postanete zaspani, utrujeni, lahko to pomeni, da ste v bližini nekoga, ki vam izčrpava energijo ali pa, da to počnejo okoliščine, v katerih ste se znašli. Če bi ostali v takih razmerah, bi to lahko vodilo v depresijo, vznemirjenost, v občutek, da ste nekje obtičali in ne morete naprej. Tudi prof. Robald A. Alexander priporoča, da je človek vedno pozoren na nenadne fizične občutke, ko je v družbi z nekom. Povedal je svojo izkušnjo. Med potovanjem po Indiji se je hotel nekam peljati s taksijem. Nenadoma je v trebuhu začutil pekoč občutek, preden je sedel v taksi. Premislil si je in samo nekaj minut pozneje videl, kako so policisti tistega taksista aretirali zaradi tatvine.
Drugi možgani so v črevesju. Precej običajno je, da dobijo ljudje opozorilni občutek v trebuhu. To ni nič nenavadnega, saj je tam dobršen del živčnega sistema. Črevesju pravijo tudi drugi možgani. Ali kot pravi prof. Alexander, drugi možgani so v resnici intuitivni možgani. Če »spregovorijo«, jih je dobro poslušati.
Zanimivo zgodbo je povedala Jackie Larsen. Šla je iz cerkve, ko se ji je približal urejen mlad moški in jo prosil za pomoč, češ da se mu je pokvaril avto. Med kratkim pogovorom je Jackie dobila močan občutek, da je nekaj narobe. V trebuhu je začutila ostro bolečino. Moškega je povabila, naj gre v cerkev in za pomoč prosi pastorja, sama pa je poklicala policijo, da je preverila registrsko številko avtomobila, ki se je menda pokvaril. Pokazalo se je, da gre za morilca, ki je bežal pred policijo. Psihiatri so razložili, da so Jackiejini možgani verjetno zaznali komaj opazne nepravilnosti v morilčevem vedenju. Tudi zelo majhne podrobnosti lahko o človeku marsikaj povedo, pravijo strokovnjaki. Prof. David G. Myers v svoji knjigi o moči intuicije piše, da je občutek, ki ga človek dobi v prvih desetih sekundah srečanja z nekom, starodavna biološka modrost. Naši predniki so namreč takoj začutili, ali ima človek, ki se jim približuje, prijateljeske ali sovražne namene. To jim je zagotavljalo preživetje. Sposobni so bili v hipu na obrazu razbrati človekova čustva. Vendar pa se lahko zgodi, da je ta občutek tudi varljiv. Zato je dobro preveriti, ali je tisto, kar vam pravi intuicija, res.
Telo zaznava informacije, ki se jih zavest ne zaveda. Veliko raziskovalcev trdi, da je intuicija precej bolj materialna, kot se zdi. Prof. Myers razlaga, da intuitivni, desni del možganov skoraj vedno prebere okolico, pa čeprav je levi, zavestni del možganov zaposlen z nečim drugim. Telo zazna informacije, čeprav se zavest ne zaveda, kaj se dogaja. Druga teorija pa pravi, da lahko človek začuti prihajajoči dogodek zaradi dopaminskih nevronov. Prenašalci dopamina pomagajo zaznavati realnost in človeka opozorijo na drobne vzorce, ki jih zavest ne zazna, razlagajo znanstveniki. To pomeni, da možgani izstrelijo dopamin, kar povzroči, da človek dobi tisti čudni občutek, če je v okolici nekaj samo malo nenavadnega. Ti znaki prinašajo veliko pomembnih informacij.
Po drugi strani pa dr. Orloff pravi, da instinkt ni nezmotljiv. Lahko se na nekoga odzovete negativno, s sumom, dvomom ali nezaupanjem samo zato, ker je nekomu podoben. Zato je pomembno, da zna človek uskladiti zavest in intuicijo. Ko zazna, da mu občutek nekaj pravi, se vključi zavest in presodi, kako se je najprimerneje odzvati.
Sočutje in velikodušnost prinašata zadovoljstvo. Marsikdo morda misli, da imamo take občutke, samo kadar smo v nevarnosti. Vendar ni tako. Občutimo lahko tudi, da nekdo potrebuje pomoč, podporo. Sočutje je eden najosnovnejših človekovih občutkov, zato je bila v evoluciji posebna pozornost posvečena delu možganov, ki človeku pomagajo ugotoviti, kaj nekdo drug čuti, pravijo strokovnjaki. Sočutje nekoga hitro opozori, da preneha govoriti o načrtih za poroko, ko je v bližini nekdo, ki se je pravkar ločil. Ko človek vidi posnetke ljudi, ki so doživeli hudo naravno nesrečo, je pripravljen darovati denar za pomoč. Raziskave so pokazale, da so ljudje veliko bolj pripravljeni darovati (pomagati), ko vidijo obraze prizadetih, kot pa, če samo prebirajo podatke o nesreči.
Sposobnost prebrati obraze ljudi pa ne pomaga samo tistim, ki jim človek pomaga. Nedavna raziskava s slikanjem možganov je pokazala, da velikodušnost dobesedno razsvetli center za zadovoljstvo v možganih. Udeleženci so dobili 128 dolarjev z razlago, da lahko denar zadržijo ali pa ga podarijo v humanitarne namene. Pri tistih, ki so ga podarili, je omenjeni center v možganih dobesedno podivjal. Več raziskav je pokazalo tudi, da so radodarneži, kot bi bili zadeti. Tisti, ki pomagajo drugim, občutijo izboljšanje razpoloženja, imunski sistem jim deluje bolje, tudi počutijo se bolje. Zato je upoštevanje občutka sočutja in radodarnosti dobra naložba v zdravje in srečo.
Znam in zmorem! Zelo pomemben je občutek, da nekaj znate, zmorete. Na žalost ga je veliko ljudi s preveč razmišljanja zatrlo. Na primer: atlet, ki odlično obvlada svoj šport, v paniki na tekmovanju dobesedno zmrzne. Ali pa je strokovnjak za pripravo neke jedi, a se mu vedno, ko povabi prijatelje, ponesreči. Oziroma je zelo dober voznik, pa nenadoma ne zna bočno parkirati, če je na sopotnikovem sedežu tašča. Vse to je zaradi preveč razmišljanja, ki je povozilo človekove sposobnosti, da nekaj zna in zmore. Strokovnjaki pravijo, naj človek zaupa svojim občutkom, ne pa pameti, kadar ve, da nekaj zna oziroma zmore. Svetujejo, naj zavest zaposli z nečim, ko počne stvar, ki se na ta način rada ponesreči (kuhanje, parkiranje), in tako dovoli instinktu, da za trenutek, ko to potrebujete, prevlada.
To je tisto pravo! Prav gotovo poznate občutek, ko nekaj kupujete in ste z večino predmetov samo napol zadovoljni. Potem pa zagledate pravega in si rečete, to je to. To hočem imeti. Nekateri to občutijo celo pri zbiri svojega partnerja, ko ga prvič vidijo. On je pravi! Zanimivo je tudi, da ima večina ljudi posebno zgodbo o svoji najboljši ali najpomembnejši odločitvi, ko razmišljanje ni imelo prav nobene vloge. Če vam občutek pravi, da je nekdo ali nekaj tisto pravo za vas, je odločitev neverjetno lahka. Ne zdi se vam, da se silite v nekaj. Strokovnjaki pravijo, da se je bolje odločati po občutku, ko se človek odloča za nekaj pomembnega, kar bo imelo dolgoročne posledice. Raziskave zaznavnih mehanizmov pri odločanju kažejo (priporočajo), da je treba o stvareh, za katere se odločate in ki vam veliko pomenijo, le malo razmišljati. Racionalna zavest je pomembna v omejenih primerih odločanja. Na primer, ko se morate odločiti za eno od avtomobilskih zavarovanj. Ko je vmešanih le nekaj pomembnih dejavnikov, lahko zavest presoja primerjalne prednosti in rezultat takega odločanja je vedno zelo dober. V zahtevnejših, kompleksnejših primerih, ko je vpleteno mnogo dejavnikov (na primer pri nakupu hiše), je zavest preplavljena, kar pa ni ravno koristno za odločitev.
Več v Zarji št. 29, 17. 7. 2018.
