Saj veste, da vam zmeraj pridigamo, kako nevarne in neumne so diete, ki obljubljajo izgubo veliko kilogramov v kratkem času (ravnokar sem na internetni pošti besno zbrisala oglas o preparatu, ki obljublja 26 kilogramov minusa v enem mesecu, prve tri kilograme pa kar v dveh urah!), ampak tale, ki vam jo ponujamo, ima vsekakor rep in glavo. Njena avtorica je Zoe Harcombe, najdete jo na internetu ali pa v knjižnicah oziroma knjigarnah, saj sta na trgu dve njeni knjigi v slovenščini. Zoe namreč obljublja, da se lahko v petih dneh znebite hudega nihanja sladkorja v krvi in intolerance na hrano, hkrati pa ukrotite kandido, ki jo skoraj gotovo imate – prav zaradi teh treh šib božjih namreč ne morete ukrotiti svoje požrešnosti.
Če ste prišli z lenobnih počitnic, na katerih ste vsak večer omedlevali med gorami samopostrežne hrane (če smo že drago plačali, bomo pa tudi jedli do onemoglosti) in bi se morda radi znebili nakopičenih kilogramov, je petdnevna dieta kot naročena – po njej se boste spravili v običajne tirnice, ne da bi sitnarili in umirali od lakote. Če pa imate kar precej preveč kilogramov, ponuja Zoe še dve drugi fazi prehranjevanja, v eni hujšate, v drugi pa za vedno vzdržujete težo, in prav v nobeni, tako obljublja, niste lačni. Dobro, to obljubljajo vse diete, ki smo jih preizkušali v zadnjem času. In nobena ne šteje več kalorij, razen tistih, ki jih predpisujejo v nekaterih zdravstvenih ustanovah.
Tudi Zoe Harcomb ne šteje kalorij, pravi, da se je zaradi njih kot najstnica tudi začela boriti s svojo težo. Kupila si je knjigo in sčasoma ugotovila, da je nadzorovanje kalorij najboljša pot do bulimije in anoreksije. Že kot študentka, ko se je prenajedala do onemoglosti, je začela raziskovati, kaj dela narobe. Številne raziskave iz zadnjih dveh desetletij so obrnile prehransko piramido (skoraj) na glavo. Ogljikovi hidrati, predvsem v obliki kruha, testenin, beljenega riža in sladkarij, so se umaknili zelenjavi in sadju, maščobe pa so se spustile s sramotilnega vrha precej nižje. Harcomova se je ukvarjala predvsem z vprašanjem, zakaj se kljub navodilom zdravnikov ljudje zmeraj znova vdajajo prenažiranju, tudi če so bolni, zakaj je njihovo hrepenenje po nekateri hrani tako strašno, da ga preprosto ne morejo premagati, zakaj se po vsaki novi dieti še bolj zredijo? Ugotovila je, da v resnici nismo sami krivi, ker ne moremo shujšati, obvladati se namreč ne moremo, ker naše telo ne deluje optimalno. No, pa poglejmo.
Trije vzroki za katastrofo. Avtorica sklepa, da so za neobvladovanje prehrane in telesne teže predvsem trije vzroki, ki seveda niso neznani. Prvi je nihanje sladkorja v krvi, kar pomeni, da nas telo prisili, da zaradi prenizke ravni glukoze (kar je smrtno nevarno) pogoltnemo vse čim bolj energetsko nabite ogljikove hidrate, ki nam pridejo pod roke, največkrat sladkarije. Tudi tisti, ki (še) nimajo diabetesa, poznajo peklensko gugalnico stradanja in huronskega prenažiranja, ko nam zavore popustijo. Če bi jedli pravo hrano, se to ne bi dogajalo.
Drugi razlog za prenajedanje je razbohotena kandida, o tem zdravniki nočejo nič slišati, češ da se to zgodi zelo redko, alternativci (med njimi so seveda tudi zdravniki) pa prisegajo, da povzroča slabo počutje in nenasitno hrepenenje po hrani, in to prav po tisti, ki spodbuja še hujše množenje kandide. Le odtegnitev te hrane spravi bakterijo v normalne okvire.
Tretja nadloga je intoleranca na živila, kar ni isto kot alergija. Alergija je lahko smrtno nevarna in se pojavi takoj, ko zaužijemo prepovedano hrano. Intoleranca je bolj zahrbtna, pojavi se sčasoma, ko se bašemo z živili, ki jih telo ne zmore več presnavljati, slabo počutje pride z zamikom, tako da ne moremo ugotoviti, kaj nam pravzaprav škodi, ironija pa je, da hrepenimo prav po škodljivi hrani.
Prepovedano je jesti predelano hrano – kar pomeni, da se izognemo sladkorju v vseh oblikah, razen v sadju, ki ga jemo in ne stiskamo v sokove (pa še to v prvih tednih bolj malo), skratka, vsa živila moramo pripraviti takšna, kot so vzeta iz narave, torej uporabljamo polnovredno moko, rjavi riž, kosmiče brez dodatkov, lahko pa uporabljamo konzerve, če proizvajalec dodaja samo sol (paradižnikova omaka, ribe, kuhan fižol …).
Petdnevni jedilnik
Jemo tri glavne obroke, če nas grudi lakota, si pomagamo z živili s seznama, recimo z jogurtom, ribami, mesom, kuhanimi jajci. Količina hrane je neomejena, razen pri rižu (ki ga lahko nadomestimo s 5 dag kvinoje ali ovsenih kosmičev).
1.dan
Zajtrk: slanina z jajci
Kosilo: niška solata, jogurt (veliko zelene solate, stročji fižol, paradižnik, jajca in konzervirana tunina)
Večerja: piščanec in na hitro popražena zelenjava
Celoten jedilnik in več o dieti najdete v 28. številki revije Zarja, ki je izšla 10. julija.
