Spoštovani. Težava, ki jo opisujete, je dandanes zelo pogosta, vzroki zanjo pa večplastni. Iz vašega opisa težko sklepam, kaj vse bi jo utegnilo povzročati pri vašem otroku, ker omenjate le prehrano. Ta je nedvomno zelo pomembna, vendar so tu še drugi vzroki, o katerih bi veljalo razmisliti.
Prisotnost staršev. Sodoben čas narekuje neusmiljen ritem, davek nanj pa neredko plačujejo otroci. Zelo zanimivo je, da smo pogosto priča vzgoji, ko starši otrokom dovolijo in omogočijo vse, kar si zaželijo (predvsem v materialni obliki), na drugi strani zelo pogosto vidimo tudi primere, ko so otroci zaradi nenehne odsotnosti staršev veliko preveč časa prepuščeni samim sebi oziroma tisoč in eni popoldanski aktivnosti, televiziji, internetu … Česar takšnim otrokom zelo primanjkuje, je prisotnost staršev, pa ne zgolj v fizični obliki, seveda. Vsak otrok potrebuje starše, ob katerih se počuti varnega, ljubljenega, upoštevanega. Čeravno imate le pol ure dnevno časa, ki jo lahko namenite otroku, storite to s popolno predanostjo in posvečenostjo otrokovim potrebam. Te imajo kajpak kaj malo opraviti z njihovimi materialnimi željami, čeprav otroci pogosto težijo k temu. V prvi vrsti zato, da bi potešili praznino, ki jo v resnici lahko zapolni le starševska brezpogojna ljubezen. Otrok je ena najboljših anten na planetu, zelo natančno zaznava, koliko smo zares pri njem v tem trenutku. Zgolj fizična prisotnost, ko so naše misli razpršene na tisoč in en konec, otroka ne zadovolji. Tudi ob hkratnem sestavljanju lego kock z njim ne.
V praksi to pomeni, da se z otrokom veliko pogovarjate, ga opazujete, ga ne le poslušate, temveč tudi slišite. Vse to lahko počnete vsak trenutek, ko ste doma, čeravno kuhate, pospravljate … Bodite v bližini otroka in ga vzgajajte z lastnim zgledom, besedo, dejanjem, ljubeznijo. Postavljajte mu jasne meje, ga vodite skozi izzive, a ne rešujte jih namesto njega.
Smo tik pred počitnicami, ko boste verjetno tudi vi imeli nekoliko več časa. Bodite kar se da veliko z otrokom oziroma naj bo otrok z vami pri vsakodnevnih opravilih. Pri tej starosti lahko že veliko postori po hiši in na vrtu. Nagradite ga s sprehodom v gozd, kjer ga povsem spustite z vajeti. Pustite mu, da pleza, si umaže obleko, sprašuje, se čudi, uživa v zelenju, petju ptic, šelestenju listja, žuborenju potoka. Vse to sprošča tudi odrasle, kako ne bi otroka! Počnite to čim pogosteje. Ko bo otrok skakal, plezal, raziskoval, se ne bo le umiril, temveč bo razvijal svoje možgane. Ob vsem tem je poleti v gozdu hladneje … Ne bojte se klopov, le ustrezno se zaščitite, se sproti pregledujte, predvsem pa to storite, ko se vrnete domov. Več o tem lahko preberete v priročniku Uživajte v naravi brez strahu pred klopi, ki ga lahko prelistate na shop.zazdravje.net.
Odpravite pa se seveda lahko tudi drugam v naravo, na bližnji hrib, do reke, jezera. Pomembno je, da čas preživljate skupaj z otrokom. In da nagrada za njegovo delo in trud ni strogo materialne oblike, npr. da to ni obisk nakupovalnega središča …
Odsotnost modernih tehnologij. Morda ne bo šlo čez noč, a vztrajno stremite k temu, da je otrok kar najmanj »povezan« z računalnikom, igricami, televizijo, telefonom … in kar največ z vami, s svojo celotno družino, z naravo. Otrok, ki mu pred obrazom nenehno švigajo podobe z zaslona, otrok, ki ure in ure nepremično zre vanj, ni le nemiren, ko se v šoli tako rekoč »nič« ne dogaja. Razvoj možganov na račun sodobnih tehnologij peša, tega pa ne privoščimo nikomur.
Morda boste presenečeni, a otroci dandanes v povprečju pred zasloni preživijo kar šest ur in pol na dan (poročilo Connected Kids, tržna raziskava Childwise). Nič čudnega, da je toliko otrok že v najranejši dobi odvisno od zdravil! Prišli smo celo tako daleč, da se antidepresivi predpisujejo otrokom že v prvem letu življenja! Epidemiološke raziskave kažejo, da ima duševne motnje že okoli deset odstotkov otrok. V osnovnošolskem obdobju so najpogostejše tiste, ki se kažejo z za okolico motečimi simptomi, kot so motnje vedenja, ki jih opažate tudi pri svojem otroku, v adolescenci pa postajajo vse pogostejše čustvene motnje, kot so depresija ter bipolarne in anksiozne motnje.
Pet stebrov zdravja
Voda – poskrbite, da bo otrok pil vodo! Poleti mu jo lahko odišavljate s svežimi zelišči in cvetovi, ki v vodo ne bodo oddali le svoje arome, temveč tudi mnogo (tudi pomirjujočih) snovi. Sokovi in gazirane pijače so za otroka strup, zato ga od njih postopoma in čim prej odvadite.
Gibanje – ko ni časa za računalnik, je toliko več časa za gibanje. Odklopite ga z baterije, ki napaja računalnik, in priklopite na sončne baterije, ki napajajo dušo in krepijo telo. Več o tem si lahko preberete v priročniku Resnice in zmote o soncu, ki ga lahko prelistate na shop.zazdravje.net. Otrok naj bo kar največ časa zunaj, v pogonu in aktivnostih, ki ga radostijo.
Spanec – Poskrbite, da bo otrok v postelji vsaj do devete ure zvečer, ko naj se zares ugasnejo vse luči. Otroku pri tej starosti še vedno lahko preberete odlomek iz priljubljene knjige, če molite, lahko to počnete skupaj z njim, ali ga le pobožate in poljubite za lahko noč. Če otrok težko zaspi, mu lahko pripravite tudi skodelico toplega mleka s kardamomom ali pretlačeno banano s strtimi semeni črne kumine. Pred umivanjem zob, seveda!
Lepe misli – Dovolite, da se otrok izraža, kot mu veleva srce. Postanite pozorni na njegove talente in mu pomagajte, da bo razvijal tisto, kar ga zares osrečuje. Boljšo popotnico v življenje mu boste težko dali.
Zdrava prehrana – Če je vaš otrok res le na čipsu, pici in sokovih, bo to trd oreh, zato o tem nekoliko več v nadaljevanju.
Črtajte sladkor! In najprej sladke pijače, na katere prisega vaš otrok. Pri tej starosti gotovo že ve, da ni dobro pojesti preveč bonbonov, piškotov, čokolade …, da sokovi, ki preprosto spolzijo po grlu in potešijo njegovo žejo, prav tako vsebujejo ogromne količine sladkorja, pa bržčas ne. Dajte mu na izbiro košček peciva ali kozarec soka, pa boste hitro ugotovili, kaj ima raje. Seveda sočasno omejite sladkor nasploh, kar pomeni, da se odpovejte industrijsko pripravljeni hrani. Berite pazljivo, to ne pomeni, da otrok ne sme več dobiti na krožnik pice, le pripravite mu jo sami. Kako najljubše otroške prehranske razvade v domači kuhinji spremeniti v zdrave, polnovredne različice, lahko preberete v knjigi Zdravilna moč začimb za otroke, ki je bogato opremljena z recepti, slikovnimi prikazi in razlagami, kaj vse v posameznem obroku zmore posamezna začimba. Knjigo lahko prelistate in naročite na povezavi shop.zazdravje.net.
Proč z ojačevalci okusa! Celo Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da nezdrava prehrana povečuje tveganje za vedno več hiperaktivnosti pri otrocih. Krvno-možganska pregrada pri otrocih še ni povsem izgrajena, kar pomeni, da škodljivi dodatki v prehrani veliko lažje dostopajo v možgane.
Ojačevalci okusa, umetna barvila, umetne arome … so v živilih zato, da naše možgane dobesedno pretentajo. V lončku jagodnega jogurta iz trgovine je morda le rezina jagode, pa vendar naši možgani verjamejo, da je telo ravnokar zaužilo pol lončka jagod. Najbrž ne bi smeli biti presenečeni, če možgani stavkajo, ko jih neprestano slepimo z umetnimi dodatki! Naučite otroka, da si bo znal sam pripraviti jogurt iz mleka. In tudi če bo želel sadnega, naj za to uporabi – sadje! In žlička sladkorja bo povsem dovolj (prihranili pa mu jih boste vsaj šest).
Prednost že omenjenih začimb je tudi v tem, da po eni strani okrepijo okus jedi (učinkujejo kot naraven ojačevalec okusa), po drugi pa mnoge začimbe možgane in živčevje varujejo pred propadom! Zakaj bi torej potrebovali umetne dodatke, ko pa nam narava ponuja vse, kar lahko zadovolji tako naše brbončice kot resnične potrebe telesa po hranilnih snoveh! Ne dovolite, da industrija služi z vašim otrokom.
Več v Zarji št. 24, 12. 6. 2018.
