Imamo jih že šest let. Referenčne ambulante imamo vse od aprila leta 2011 njihovo število pa ves čas narašča. A število zabeleženih opravljenih storitev, ki se zbirajo za vso Slovenijo, je zelo različno. V povprečju jih je malo, 2,5 na eno medicinsko sestro, kar pomeni, da se lahko ena (diplomirana) medicinska sestra, zaposlena za polovični delovni čas, kolikor pripada eni referenčni ambulanti, ukvarja tudi samo z enim bolnikom v štirih urah. Tako je torej razlika med bolniki, ki obiščejo zdravnika, in tistimi, ki pridejo k tej medicinski sestri, zelo velika.
V nekaterih zdravstvenih domovih, kjer je vodstvo to opazilo, so začeli te sestre prerazporejati drugam, tja, kjer jih bolj potrebujejo, čeprav to ni dovoljeno. Diplomirane medicinske sestre, ki so zaposlene prav za referenčne ambulante, naj bi delale samo to, za kar so jih zaposlili. Kljub mnenju ministrstva, da so bolniki s tem zelo zadovoljni, pa pomanjkljiv obisk v referenčnih ambulantah govori drugo.
Kaj se torej v teh ambulantah dogaja? Najprej se mora bolnik prepričati, ali ima njegov izbrani zdravnik referenčno ambulanto. Če jo ima, ima pravico do brezplačnega preventivnega pregleda in se nanj naroči. Z njim se ukvarja diplomirana medicinska sestra, najprej pa mora v laboratorij, da mu vzamejo kri. Sestra se z njim v 45 minutah pogovori o njegovih življenjskih navadah, družinski obremenjenosti, ga stehta, izmeri obseg pasu in višino ter na podlagi vseh podatkov, tudi iz laboratorija (krvni sladkor in maščobe), oceni, ali je v nevarnosti, da bo zbolel za katero od kroničnih bolezni. Če ima nekaj kilogramov preveč in temu primeren prevelik obseg pasu, če ima povišan tlak in malce preveč sladkorja v krvi, bo presodila, da je v nevarnosti za sladkorno bolezen tipa 2. Če zdravnik tega še ni ugotovil, ga bo napotila k njemu, da mu predpiše ustrezno terapijo. Če pa je njegova ogroženost minimalna, se bo z njim pogovorila, kako naj spremeni življenjske navade, da bo izboljšal svoje zdravje. Ponovno ga naroči čez pol leta in še enkrat preveri vse rezultate. Potem ga lahko napoti k zdravniku. Kroničnega bolnika vnese v register in redno spremlja. Tu se začne njena druga naloga, spremljanje (in evidentiranje) kroničnih bolnikov, potem pa še izobraževanje, saj ga lahko napoti na delavnico ali pa mu sama svetuje, kako naj živi. Bolniki dobijo nekakšno evidenčno knjižico.
Preventivni pregled vsakih pet let. Ta projekt je bil najbrž res narejen z dobrim namenom, toda tisto, na kar se ni nikoli mogoče zanesljivo opirati, je človeški faktor: ali bo bolnik k referenčni sestri res prišel. Druga možnost, kako priti v referenčno ambulanto, je, da vas tja napoti vaš izbrani zdravnik. Mimogrede, do preventivnega pregleda je upravičen vsak z obveznim zdravstvenim zavarovanjem (dopolnilno ni potrebno), in sicer vsakih pet let. Tisti, ki so v nevarnosti za kakšno bolezen, pa seveda pogosteje. Drugi, ki obiskujejo nereferenčne ambulante, imajo prav tako pravico do preventivnega pregleda (moški v starosti od 35 do 65 let, ženske pa od 45 do 70 let). Za ljudi z obremenjeno družinsko zdravstveno zgodovino starostne omejitve ne veljajo.
Več v Zarji št. 7, 13. 2. 2018.
