Poiskali smo nekaj zanimivih predlogov za ustvarjalno preživljanje prostega časa v večjih krajih pri nas. Omenimo lahko le nekatere in naj bodo za  spodbudo: na spletnih straneh je namreč mogoče hitro najti še več predlogov. Z nekaj dobre volje in raziskovanja bodo letošnje zimske počitnice, s snegom ali brez njega, lahko marsikomu ostale v nepozabnem spominu.

Brezplačni užitek na progi pod Golico

Nismo še pozabili na sankanje!

Sankanje je skoraj že pozabljena oblika zimske zabave za otroke in odrasle. Kje so časi, ko so otroci prosili Miklavža, naj jim prinese sanke. Mnogi se nostalgično spominjajo, da so na njih preživeli cel dan.

Danes je mnogo popularnejše smučanje. In vse je odvisno od muhaste zime in vremena, ki nam včasih naklonita sneg in mraz, drugič pa le zvončke in trobentice. Nekaj sankaškega užitka kljub vsemu lahko doživimo v Planini pod Golico. Klemen Rev, predsednik Sankaškega kluba Jesenice, nam je opisal možnost, ki jo družine med zimskimi počitnicami uporabijo za enodnevni izlet. »V našem klubu vzgajamo tekmovalce, imamo pa tudi progo za rekreativno sankanje. Odlična proga Savske jame, za katero skrbi naš klub, je dolga en kilometer, leži pa ob koncu naselja 4270 Planina pod Golico, ki mu pravimo Savske jame.« Proga je od Jesenic oddaljena deset kilometrov. Do nje je mogoče pripeljati z avtomobilom v neposredno bližino, parkirišče je urejeno.

Proga je zelo primerna za vse sankače. Tri četrtine je je zmerno položne, na izpostavljenih zavojih je zaščitena, zato je več kot 700 metrov primernih tudi za otroke. Sankanje je brezplačno, čeprav si klub s svojimi člani in mehanizacijo ves čas prizadeva, da je proga urejena, torej zravnana, odstranjujejo odvečen sneg in morebitno kamenje ali veje na njej.

Vse pa je odvisno od snega. A tega je letos dovolj. Proga je urejena in pričakuje počitniške sankače. »Pričakujemo še kakšno pošiljko snega,« pravi Rev, »in v tem primeru se bo mogoče sankati vse tja do konca marca, tako kot prejšnja leta.« Nadmorska višina je okrog tisoč metrov in sneg dolgo ostane na progi.

Vožnja z maketo starega boba. Za sankaške navdušence so v Sankaškem klubu Jesenice pripravili še posebnost: vožnjo z maketo starega boba iz leta 1933. V njem se lahko pelje pet oseb, ob njih je še član kluba, ki bob vozi. Vožnja je mogoča po dogovoru s sankaškim klubom. V neposredni bližini proge je turistična kmetija Pr' Betel z domačo ponudbo dobrot, kjer se je mogoče pogreti po sankanju.

Sank si letos še ni mogoče izposoditi, a tudi to ima klub v načrtu za naslednje leto. Kdor pride v Planino pod Golico, lahko tudi smuča na Španovem vrhu. Smučarska proga je urejena, a je najbolje pred odhodom na spletu preveriti, kakšne so razmere na sankališču in smučišču. »Vsak, ki pride k nam, bo zadovoljen, tudi če bo šel le na sprehod.«

Pravila varnega sankanja. Rev poudarja, da je tudi pri sankanju treba misliti na varnost in osnovno opremo. Dobro je, da imajo otroci smučarsko čelado in toplo zimsko opremo, saj je na progi, ki je v senčni legi ob potoku, ves čas hladno, zato se tudi sneg na njej tako dolgo ohrani. »Po izkušnjah lahko povem, da je že za prvim ovinkom na progi,  ko pridemo iz vasi, temperatura nižja tudi do deset stopinj. Ne pozabimo torej na rokavice, rezervno obutev in obleko.« Vsi, ki hodijo po progi, so odgovorni za svojo varnost in varnost drugih sankačev, opozarja Rev. Tudi na sankah se lahko zgodijo neprijetnosti. A to sproščenosti na snegu ne sme motiti. Počitniški dan s sankanjem je lahko čudovit. Nekajkrat se zvrneš v sneg, malo te zazebe, potem se spet pogreješ, nekaj popiješ in poješ ter uživaš naprej,« nasmejano pripomni Rev.

Lončarske delavnice v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani

Pozabimo na tekmovalnost, igrajmo se z glino

Počitnice so lahko tudi ustvarjalne in igrive. V Ljubljani v Slovenskem etnografskem muzeju deluje Lončarski atelje, ki ga vodi akademska kiparka in oblikovalka keramike Eva Peterson Lenassi. Po običajnem urniku ali vnaprejšnjem dogovoru za skupine ga lahko v počitniškem tednu obiščejo otroci vseh starosti skupaj s starši.

»Glino lahko začnemo oblikovati in raziskovati, ne da bi za to imeli kakršno koli predznanje,« pravi Eva Peterson Lenassi. »K nam pogosto pridejo otroci v stresu. Obremenjeni so z različnimi dejavnostmi, pri katerih morajo dosegati cilje, ki jih postavijo odrasli. Želeli bi večkrat priti na delavnico, a ne morejo, saj nimajo časa. Tako se razvija svojevrstna tekmovalnost. Nikoli se ne zgodi, da bi nekaj naredili iz točke nič. V naši družbi na to povsem pozabljamo in posledica je preveč nemirnih otrok.« Tudi starši so obremenjeni, ogromno morajo narediti poleg službe, postali smo potrošniška družba. Morda so prav počitnice primerne za sprostitev na kateri od delavnic.

Eva Peterson Lenassi: »V današnjem svetu ves čas tekmujemo, pri nas pa tega ni. Pri ustvarjanju lahko za nekaj časa pozabimo na vse drugo. To je pravi azil za otroke. Pa tudi za njihove starše, če pridejo z njimi. Glavni namen bi moral biti, da se ob otroku ustavimo in mu prisluhnemo, kaj si želi.«

Na delavnicah mentorji pozorno spremljajo delo, a se vanj ne vmešavajo. »Najslabše je otroka vprašati vnaprej, kaj bo naredil. Vsakemu pustimo, da sproti in intuitivno ugotovi, kaj bo naredil. Podobno velja za poimenovanje. Pazimo, da ne prekinemo ustvarjanja.«

Do takšnih spoznanj so v prišli z izkušnjami. »Vedno je zanimivo opazovati otroke, kaj vse zmorejo. A to opaziš le takrat, ko se umakneš, opazuješ in jim prisluhneš.« Če so stvari definirane vnaprej, je manj možnosti za sproščeno delo. Likovni jezik je zgovoren. Nekateri otroci naredijo zelo lične izdelke, drugi likovno zanimive, tretji pa nenavadne predmete, ki niso privlačnega videza, a ko se ustvarjalec o njih razgovori, vidimo, da je bila glina sredstvo za njegovo izražanje, ideje, mentalno akcijo. Skozi glino je domislil celo vrsto stvari, kljub temu da iz izdelka tega ni mogoče sklepati. »Tudi to je zanimiv vidik ustvarjanja v glini.«

Urnik delavnic je od torka do sobote vsako popoldne in v soboto dopoldne. Objavljen je na spletu, prav tako kontakti za prijave v skupine. Po željah in potrebah bodo med počitnicami oblikovali še dodatne skupine. »Dogovorimo se lahko z nekaj družinami, na delavnico pridejo odrasli in otroci, dogovorimo se za termin in se skupaj odločimo, kaj bomo delali,« razloži Eva Peterson Lenassi. Tečaji v Lončarskem ateljeju SEM stanejo pet evrov na osebo, za družine imajo popuste. V to je vključen osnovni material in oprema, na primer predpasnik in tehnični pripomočki.

Zimske počitnice v Novi Gorici

Od hiše poskusov do tečaja prve pomoči

Mladinski center Nova Gorica že vrsto let skrbi, da otrokom med počitnic ni dolgčas. Celodnevno varstvo je namenjeno otrokom od prvega do četrtega razreda osnovnih šol. Spoznali bodo osnove atletike, juda, gimnastike in košarke. Obiskali bodo gasilsko enoto Nova Gorica. V tako imenovani e-Hiši, novogoriški hiši poskusov, si bodo ogledali razstavo poskusov. Z Rdečim križem bodo spoznali osnove prve pomoči.  Po kosilu se otroci v varstvu posvečajo ustvarjanju in sproščanju ob igranju družabnih iger.

Izlet v Celje, v edini otroški muzej pri nas

Herman Lisjak in zabavna matematika

Otroški muzej v Celju deluje od leta 1995 in je za zdaj edini tak v državi. Je muzej za otroke, ki vsebine črpa iz preteklosti in sedanjosti, iz prazničnosti in vsakdanjosti. Zbira, hrani, raziskuje in razstavlja slovensko premično kulturno dediščino.

Muzej ima dve zbirki, ki sta povezani z otrokom in njegovim življenjem. Skozenj vodi Herman Lisjak, maskota muzeja, ki je prisoten vsepovsod: v razstavnih prostorih, na depoju, v igralnici, galeriji, gledališču, slaščičarni in še kje. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta.

Od 31. januarja je v muzeju na ogled razstava Zabavna matematika. Gre za prvo gostovanje slovite zbirke muzeja Mathematikum, ki ga je pred dobrim desetletjem v nemškem mestu Giessen ustanovil profesor matematike na univerzi v Frankfurtu dr. Gerhard Beutelsbacher. S tem je želel poudariti pomen te znanosti in zgodnjega razvoja matematične pismenosti. Predstavi jo kot enega od temeljnih dejavnikov svetle prihodnosti družbe, ki s sunkovitim napredkom na področju digitalizacije, tehnike in znanosti od človeštva zahteva dobro pripravljenost na izzive in poklice prihodnosti.

V času razstave pripravlja muzej pester program za predšolske otroke in osnovnošolce, izobraževanja za vzgojitelje in učitelje ter počitniške delavnice.

Več v Zarji št. 6, 6. 2. 2018.