Čim več svetlobe v notranjih prostorih
Svoj dom spremenimo v majhne svetlobne otoke, zato sobe, kjer se zadržujemo največ časa, opremimo z več kot enim virom svetlobe. S tem bomo okrepili svoj naravni občutek za budnost. Idealni so zastrti viri svetlobe, denimo osvetljava z lestenci iz zadimljenega stekla. Vendar pozor: po 18. uri osvetljenost prostorov zmanjšamo, da se telo počasi pripravi na počitek.
Sprehodi so zakon
Poskrbimo za to, da se bomo nadihali svežega zraka in prepojili telo s kisikom. Dnevni sprehod naj bo dolg najmanj pol ure, najboljši čas pa je med 13. in 14. uro. Takrat nas bo oblilo največ naravne svetlobe, ki bo poskrbela za proizvodnjo hormona sreče. Gibanje ta učinek še poveča.
Moč domišljije
Knjige so kot odprta vrata v svet domišljije. Pa ne le to. Medicina opozarja, da so prednosti branja knjig mnogotere, tudi zdravilne. Branje nam omogoča vživljanje v tuje težave, določene odlomke zgodbe pa lahko doživimo dovolj intenzivno, da se v naš miselni svet vtisnejo kot lastno doživetje. Iz prebranega lahko črpamo pogum za to, da spremenimo stvari v svojem življenju.
Sreča se rada pusti najti
Skupina psihologov v Zürichu je dognala, da se možgani zlahka in radi programirajo na dobro razpoloženje. Zato dnevno zapišimo tri lepa doživetja, saj se na ta način intenzivneje ukvarjamo s pozitivnimi občutki, slabi pa so odrinjeni v ozadje. Poskusimo torej umetno in nadzorovano krepiti pozitivno energijo ter z njo premagovati negativno.
Hladen tuš
Petsekundni hladni šok med jutranjim tuširanjem vzdraži določene živčne končiče, ki so povezani z našimi možgani. Zaradi tega telo izloči več endorfinov, ki krepijo občutek sreče in zmanjšujejo občutljivost za bolečino. To spoznanje dolgujemo molekularnemu biologu Nikolaju Ševčuku in ima znanstveno raziskano ozadje. Pozor: temperatura hladnega šoka naj ne bo nižja od 13, 14 stopinj.
Športajmo tudi pozimi
Vedrega duha v zimskem času nam zagotavlja tudi šport. Trikrat tedensko 45 minut treninga ne bo brez učinka. Znanstveniki pravijo, da je učinek zelo konkreten in primerljiv s tistim, ki ga ima farmakemija, denimo antidepresivi. Razlog je v tem, da gibanje stimulira proizvodnjo hormona sreče v telesu.
Samomasaža za sprostitev telesa
Nejevoljo in slabo razpoloženje lahko preženemo z nežnimi dotiki telesa, kajti to zvišuje raven serotonina, hormona sreče. Za samomasažo uporabimo 3–4 kaplje olja za telo z aromo, ki sprošča (bergamotka, geranija, grenivka). Olje si nakapamo v dlani ter si z gnetenjem in blagim pritiskom zmasiramo rame in hrbet.
Smejmo se
Smeh v telesu aktivira sprostitvene sprožilnike, poleg tega pa stimulira proizvodnjo hormona sreče in celo protibolečinskih ter protivnetnih učinkovin. Postavimo se pred ogledalo, pomislimo na kaj smešnega in se nasmehnimo sami sebi. Naši možgani bodo zaznali smeh, četudi je izsiljen, in se bodo samodejno prestavili v način delovanja ob dobrem razpoloženju.
Uživanje zmanjšuje frustracijo
Male drobne pozornosti so pomembne za duha in telo. Namesto požiranja slabe volje in goltanja jeze si je bolje privoščiti košček slaščice ali vročo čokolado, ki nas spominjata na otroštvo, vsekakor na nekaj, kar doživljamo kot prijetno in nekaj posebnega. Ta spominski kontekst bo v možganih sprožil dober občutek in nas osvobodil slabe volje.
Prijatelji bogatijo dušo
Za naše dobro počutje so zelo pomembni družina in prijatelji. Zaradi kakovosti v teh odnosih naše telo pospešeno izloča snovi, ki povzročajo dobro razpoloženje, krepi pa se tudi občutek lastne vrednosti in samozavest. Še posebej kadar smo na preizkušnji ali v krizi. Več ko imamo socialnih stikov, manj je stresnih hormonov v naši krvni sliki. Za vzdrževanje mreže prijateljskih odnosov je dovolj že telefonski klic.
Učinek priljubljene glasbe
Določene skladbe imajo moč, da v nas prebujajo lepe spomine, s tem pa krepijo izločanje hormona dopamina, ki krepi dobro počutje. Prihaja iz možganskega centra za strah, ki je odgovoren tudi za vse druge negativne občutke. Dopamin ima sposobnost razgrajevanja hormonov, ki porajajo slabo počutje. Najbolj pomirjujoče delujeta predvsem klasična glasba in glasba, namenjena sproščanju.
Preženimo skrbi
Skrbi ne moremo pregnati tako, da jih odrivamo. Šele govorjenje o njih nam lahko prinese drugačen pogled nanje in tisti dodatni uvid, ki zagotavlja rešitev. Ni pa pogovarjanje edini način soočanja s problemi, skrbmi in težavami – tudi če pišemo o njih, lahko dosežemo identičen osvobajajoč učinek. Če svojih dvomov ne želimo zaupati nikomur, jih raje poskusimo zapisati na papir, nato pa papir raztrgajmo in vrzimo v smeti. V možganih bomo ustvarili močan občutek, da smo z zadevo opravili.
Dihanje osrečuje
S skeniranjem možganov so znanstveniki ugotovili, da je že preprosta dihalna vaja dovolj, da se biokemija možganov spremeni iz stresne v sproščujočo. In kakšna je vaja, ki nas lahko osvobodi napetosti ter nam pomaga z vsem srcem občutiti neskaljeno zadovoljstvo? Preprosta: vdihnimo in zadržimo zrak. Ko začutimo prvi impulz oziroma naravno potrebo po izdihu, zrak še malo zadržimo. S tem vplivamo na razumsko dojemanje v možganih, saj ga usmerimo v globljo potrebo po umirjanju. Šele potem izdihnemo. Vajo ponovimo trikrat.
