Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, pri kateri prihaja do visoke ravni sladkorja v krvi. Mednarodna federacija diabetikov (IDF) pravi, da je to kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito uporabiti. To glukozi, ki jo dobimo iz hrane, oteži prehod v celice (tudi možganske!), zato te ne morejo normalno delovati. Pri tej bolezni je motena tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Diabetes 2 se najrajepojavi v srednjih letih ali še pozneje, in sicer pri ljudeh s čezmerno telesno težo in nezdravim življenjskim slogom. Razvija se postopoma, včasih celo brez vseh tipičnih znakov ali z blagimi, ki jih lahko prezremo. Zato si je pametno dati vsako leto po petdesetem letu ali pa že prej, sploh če imate diabetes v družini, pregledati raven sladkorja v krvi. Znaki povišanega krvnega sladkorja so med drugim neprestana utrujenost, srbeča koža, zamegljen vid, pogostejše uriniranje, povečana žeja in huda lakota ter sočasno hujšanje. Če se bolnik ne zdravi, diabetes lahko povzroči bolezni srca in ožilja, kap, kronično odpoved ledvic, razjedo stopal, poškodbe oči itn.

Bolezen preprečujejo in zdravijo zdrava prehrana, telesna dejavnost, odpoved tobaku in skrb za normalno telesno težo. Za sladkorne bolnike je tudi pomembno, da si nadzorujejo krvni tlak in pravilno negujejo stopala. Sicer pa se sladkorna bolezen tipa 2 zdravi (poleg s spremenjenim življenjskim slogom) z zdravili, inzulinom ali brez njega. In koliko sladkorja naj bi imeli v krvi? Na tešče od 4 do 7 mmol/L, dve uri po obroku pa od 5 do 10 mmol/L. Skrbno vodena sladkorna bolezen prepreči zaplete.

Skupina ameriških znanstvenikov je večkrat poudarila, da je visoka raven sladkorja v telesu povezana z vnetnimi procesi, ki seveda slabo vplivajo tudi na možgane. Za to so dovzetni zlasti najstniki, ki postanejo hiperaktivni; pri starejših pa se povečuje tveganje za demenco!

Več v Zarji št. 51, 19. 12. 2017.