Moj sosed kmet je pred kratkim dal zemljo v analizo in ugotovili so, da je v njej presežek svinca, kadmija, aluminija in še bi lahko naštevala. »Na srečo so zdaj meje dovoljenih obremenitev dvignili, sicer bi imel težave,« mi je zaupal. Mogoče je to dobra novica zanj, zame pa je to alarm! Pozanimala sem se in prebrala, da so po novem »dovoljene« meje nekaterih težkih kovin tudi za tisočkrat višje v primerjavi s starimi uredbami. Groza!
Je mogoče, da je vse to zaradi umetnih gnojil in škropiv, ali onesnaženje bolj prihaja iz zraka? Najbolj me skrbi, ali je morda stanje enako tudi na mojem vrtu. Je sploh smotrno kaj pridelovati, če so tla tako onesnažena, da bomo na koncu s svojega vrta pobirali zelenjavo, obremenjeno z vsemi temi kemičnimi snovmi?
Te dni me že srbijo prsti, da bi čim prej začela sejati, mož pa pravi, da je bolje, da se ne trudim, in naj raje posejem le travo.
Natalija iz Žalca
Časi postajajo vse bolj zahtevni in obremenitve, ki jih občuti naše telo, le naraščajo. Že zdaj ima vsak izmed nas v telesu toliko strupov, da bi ti v hipu ubili kakšnega našega pradedka, če bi se z njimi srečal. Čistih tal in ljudi brez kemičnih obremenitev na tem planetu verjetno ni več mogoče najti. To pa ne pomeni, da je povsod enako in da ničesar ne moremo storiti, da bo vsaj na našem vrtu bolje. Prav zato, ker imamo vse manj vpliva na vire onesnaženja, postaja toliko pomembneje, da obvladamo nova znanja, potrebna za sprotno nevtralizacijo delovanja teh strupov.
Koliko tlom škodujejo umetna gnojila? Umetna gnojila, bolj znana kot NPK, v tla prinašajo predvsem to, kar piše v nazivu – dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Kemično gledano to niso sporne snovi, bolj problematično je, da so zelo koncentrirana gnojila v obliki soli, ki uničujejo mikroorganizme v tleh, zato tla ob takšnih gnojilih postajajo vse bolj mrtva in zakisana. Pri pripravi priročnika Naravne rešitve za radiacijo pa smo osupnili, ko smo ugotovili, da gnojila NPK v tla uporabnikov prinašajo tudi radioaktivno sevanje. Ena vreča NPK seva z močjo 250.000 bekerelov, kar nikakor ni zanemarljivo. Za primerjavo: tovornjak, ki prevaža deset ton gnojil, seva enako kakor sodček nizkoradioaktivnih odpadkov. Če bi takšen sodček kdo našel na cesti, bi oblasti sprožile preplah, prepovedale približevanje in bi poslali ljudi v »marsovskih« zaščitnih oblekah, da to pospravijo. Ko pa so gnojil NPK polne semenarne ali hlevi na kmetijah, to nikogar ne moti. Ker se takšna gnojila iz leta v leto trosijo po tleh, ne preseneča, da se hkrati dviga tudi količina izmerjenega sevanja v poljščinah, ki so pridelane na njih.
Znanost nas prepričuje, kako je normalno, da mleko, solata in krompir sevajo. Meritve pa kažejo, da ni vseeno, koliko bodo sevali. Kljub okoljskim vplivom je zelenjava, pridelana na vrtovih, na katerih ne uporabljajo gnojil NPK, povprečno desetkrat manj obremenjena.
Ne sklepajte prehitro, da je potemtakem dovolj NPK zamenjati za kakšne bolj organske brikete. Naše prodajalne za vrt so te dni polne ponudbe, na kateri lahko preberemo besede, kot so naravno, natur, bio, organsko ... Res je, da ta niso sporna s stališča sevanja, a ne pozabite, da so tudi ekološka koncentrirana gnojiva še vedno zelo koncentrirana in kot takšna vplivajo na mikroorganizme v tleh. Najboljše gnojilo ostaja kakovosten kompost.
Koliko tlom škodujejo škropiva? Večina strupov, ki so jih našli pri vašem sosedu, verjetno izvira iz uporabljenih »zaščitnih sredstev«. Pod besedami fitofarmacevtska sredstva, zaščita in podobno se skriva na tisoče nevarnih kemikalij, ki še dolga leta po uporabi obremenjujejo tla.
V zadnjem času je sicer videti, da količina zaznanih strupov stagnira, kar pa ne pomeni, da so tla in pridelki manj onesnaženi. Proizvajalci so se v veliki meri lotili nanotehnologije, ki omogoča, da en gram strupa razdrobimo na tako majhne delčke, da postanejo ti veliko bolj aktivni in nevarni kot do zdaj. Zakonodaja še vedno meri količino, ne pa oblike delcev, zato je videti, kot da je strupov na rastlinah in v tleh manj kakor včasih. Dejansko gre za veliko bolj nevarne snovi, saj naše telo nima prepreke, ki bi bila kos tako majhnim delcem. Da bo še huje, imamo zelo malo informacij o učinkih tako imenovanih koktajlov uporabljenih kemikalij. Nekatere snovi, ki so same po sebi manj strupene, lahko postanejo celo 1000-krat bolj strupene v kombinaciji z drugimi snovmi. Ker tudi kmetijski svetovalci kmetom svetujejo kombiniranje večjega števila pripravkov, meritve onesnaženosti kažejo, da so na sadju in zelenjavi vse pogosteje ostanki velikega števila pesticidov. Vsak drugi testirani vzorec vsebuje »dovoljene« količine ostankov. Ali je »dovoljeno« zares neškodljivo, pa je drugo vprašanje
Zagotovil o varnosti, ki jih podajajo strokovnjaki, plačuje (ali vsaj šola) pa jih enaka industrija, ki od teh strupov živi, ne moremo jemati kot verodostojna, ko gre za naše zdravje. Prav zaradi tega se še vedno splača imeti svoj vrt, na katerem bo naša zelenjava rasla brez nanotehnologij in koktajlov »zaščitnih« strupov.
Koliko prispevajo strupi z neba? Pred nekaj leti so tiste, ki so opozarjali na sledi na nebu, opisovali kot zagovornike teorij zarote. Danes je o kemičnem pršenju ozračja na spletu zaslediti že ogromno informacij in vse več se jih sprašuje, ali je to, kar vidimo, naravno ali ne. V registriranih patentih, ki so tudi javno dostopni na spletu, lahko preberemo, da kemične sledi vsebujejo predvsem aluminij, barij in še vrsto drugih snovi. Ker te ne bodo ostale v zraku, se iz dneva v dan vse bolj kopičijo v tleh in vodi. Neizogibno bodo po prehranski verigi prišli tudi v naše telo. Več aluminija in težkih kovin v telesu pa je posledično tudi bližnjica za težave z možgani in živčevjem. Za bolnike z alzheimerjevo boleznijo je denimo značilno, da so v njihovih možganih našli zelo veliko aluminija in živega srebra.
Pred približno mesecem dni so nad Skandinavijo zaznali tudi povečane količine radioaktivnega joda, kar kaže, da se je zgodila še vedno neidentificirana jedrska nesreča. Tam, kjer je radioaktivni jod, so zagotovo zraven še radioaktivni izotopi cezija, stroncija … Slaba novica je, da se vse takšne snovi počasi, vendar vztrajno kopičijo tudi v tleh. Dobra novica pa je, da ni nujno, da bodo tam tudi ostale, oziroma ni nujno, da bi se vgradile v naše rastline in naša telesa.
Ne moremo vplivati na dogajanje »zgoraj«, lahko pa veliko vplivamo na to, kar je »spodaj«, pod pogojem, da začnemo bolj sodelovati s svetom, ki se razprostira pod našimi nogami. Ključ do našega zdravja je v prijateljevanju z mikroorganizmi, mineralnim in rastlinskim svetom, ki znajo popraviti še tako zahtevne obremenitve, kot so težke kovine in radioaktivne snovi.
Čudežni deževniki. Če boste prebrali priročnik Naravne rešitve za radiacijo, boste spoznali, kakšnih čudežev so zmožni deževniki in mikroorganizmi v tleh. Ni čudno, da deževnika razglašajo za eno izmed treh svetih živali (ob kravi in čebeli). Ta mala živalca vsak dan proizvede več humusa, kakor sama tehta, ob tem je najbolj zanimivo, da deževnik zaužije onesnaženo zemljo, izloči pa vrhunski neoporečni kompost. Kam pa so šli strupi? Se kopičijo v deževniku? Prav v tem je čudež: največji delež strupov preprosto izgine, ko jih deževniki predelajo. Si predstavljate, kakšno darilo nam je stvarstvo dalo, ko nam je na pomoč poslalo deževnike in koristne mikroorganizme, ki delujejo v njegovih prebavilih? Na nas je le, da jih malo podpremo, spoštujemo in jih ne uničujemo z agresivno obdelavo tal.
Glina in zeolit. Pomoč prihaja tudi iz mineralnega sveta. Že glina je znana po tem, da nase veže težke kovine in te potem niso dostopne rastlinam. Glino zato uporabljamo tudi za notranje čiščenje telesa. Še bolj učinkovit pri vsrkavanju težkih kovin in radioaktivnih delcev je zeolit. Če ga dodamo tlom, bo vsrkal obremenilne snovi. Te sicer ne bodo izginile, rastlina, ki raste zraven, pa jih ne bo več mogla vsrkati. Tlom lahko pomagamo tudi s kakovostno kameno moko z velikim deležem magnezija in kalcija ali s tekočimi gnojevkami, ki vsebujejo te dragocene rudnine. Znano je namreč, da čim bolj so rastline oskrbljene s kalcijem in magnezijem, tem manj so dovzetne za vsrkavanje težkih kovin in sevanja. Enako velja za človeka, zato je zelo pomembno v telo redno vnašati več organskega magnezija in kalcija. Se sprašujete, kje ju najdemo? Najboljši in hkrati brezplačen vir so koprive, ki vsebujejo poleg omenjenih elementov še kopico drugih koristnih vitaminov in rudnin.
Zelene čistilke. Narava nam vedno pomaga, četudi se tega ne zavedamo. Veliko rastlin nenehno čisti tla, vodo in zrak. Ko gre za težke kovine, so nekatere tako učinkovite, da jih uporabljajo za dekontaminacijo zelo onesnaženih tal. Znanstveno izboljševanju tal in odstranjevanju kemikalij s pomočjo rastlin rečemo fitoremediacija. Veliko rastlin je preučenih prav s tega stališča in danes skoraj za vsako težko kovino vemo, katere rastline jih bodo najučinkoviteje vezale nase in v katerem delu svojega telesa jih bodo shranile.
Najizčrpnejši opis velikega števila preizkušenih rastlin najdete v priročniku Fitoremediacija ddr. Ane Vovk Korže. Med »hiperakumulatorke«, ki lahko posrkajo od 50- do 100-krat več onesnaževalcev, kot jih je v okolju, spadajajo rjava gorjušica (Brassica juncea), vrsta mošnjaka (Thaspi caerulescens) in hallerjev penušnjek (Cardaminopsis halleri). Za mogoče neznanimi imeni se skrivajo rastline, ki jih zagotovo vidite na vsakem koraku in verjetno na vrtu pulite kot plevel.
Ker pišete iz okolja, kjer je v tleh zagotovo veliko svinca, je dobro vedeti, da se je kot učinkovita rastlina za vsrkavanje svinca iz tal odlično izkazal potrošnik, divji radič ali cikorija – pod temi tremi imeni se skriva ena rastlina). Ta odlično akumulira tudi nikelj, cink in mangan.
Vse osatovke so prav tako v veliko pomoč pri zmanjševanju onesnaženosti v tleh. Zato odslej, ko na vrtu zagledate osat, tega pustite pri miru! Večkratno vam bo pomagal. Čistil bo tla in jih globinsko dreniral, rastline, ki rastejo ob njem, bodo v primeru suše ob njegovi korenini imele dostop do vlage v globljih plasteh tal, hkrati pa bodo po zaslugi osata, ki bo nase vezal težke kovine, same manj izpostavljene tem onesnaževalcem. Za povrh lahko vršičke osatov uživamo kot odlično superživilo, ki nam bo pomagalo krepiti jetra in razstrupljevati telo.
Nasadite tudi čim več sončnic. Te iz tal vsrkavajo na desetine strupenih snovi, vključno z radioaktivnim uranom, stroncijem in cezijem. Ker se bodo strupi kopičili predvsem v koreninah sončnic, bodo cvetovi in seme še vedno uporabni. Naj ne bodo v veselje le ptičem! Ali ste vedeli, da so popki sončnic odlično poživilo? Jelena de Belder jih celo opisuje kot odličen afrodizijak! Tudi rumene cvetne listke uživamo na solatah. Uporabo semen pa verjetno že poznate.
Zagotovo imate na vrtu tudi kaj hrena. Do zdaj je veljalo, da ga posadimo na oddaljen konec vrta, da se nam ne razrašča po gredicah. Ker pa odlično razstruplja tla, je čas, da ga rehabilitiramo in spet povabimo na vrt. Je odličen prijatelj korenovk. Že v starih knjigah in permakulturnih priročnikih lahko preberete, da bo bližina hrena izboljšala okus krompirja ali pese. Še pomembneje je, da bo preprečila kopičenje težkih kovin in radioaktivnih snovi v teh rastlinah. Nekaj prostora, ki ga hren zahteva zase, je vredno usluge, ki vam jo bo naredil!
Naštela sem le nekaj rastlin, ki jih lahko zaposlite kot »varnostnike« na vrtu, da bo zelenjava, pridelana na njem, varna pred strupi. Še veliko več napotkov, kako pomnožiti moči mikroorganizmov, kako iz enega kilograma komposta narediti stokrat več kot do zdaj in kako uporabiti rastline, glino in druge naravne pomočnike, lahko preberete v priročniku Naravne rešitve za radiacijo.
Vse večje onesnaženje nas sili, da razširimo svoje razumevanje delovanja narave. Ta se namesto s skrbmi ukvarja z nenehnim prilagajanjem. Če bomo tudi mi tako delovali, bomo hitreje našli učinkovite rešitve za izzive časa, v katerem živimo.
Več kopriv za manj škode od škropiv!
Kot naravno prehransko dopolnilo s kalcijem in magnezijem si pripravimo svoje koprive z jajčnimi lupinami.
Jajčnim lupinam (ekoloških jajc!) odstranimo kožico ter jih posušimo na soncu ali prekuhamo.
Lupine stremo v možnarju in presejemo skozi drobno cedilo.
Fino zmletim luščinam dodamo še suhe liste kopriv in vse še enkrat stremo v prah.
Hranimo v temni steklenički.
Za eno osebo na dan zadošča noževa konica takega pripravka, ki ga fermentiramo v jogurtu ali v fermentirani zelenjavi. Tako močno izboljšamo biorazpoložljivost v telesu.
(slike so iz priročnika Preverjene naravne rešitve za radiacijo)
