Mar misliš, da živiš v hotelu?! Kolikokrat te je treba še spomniti, da odneseš smeti?! To so tvoje dolžnosti – hočeš ali nočeš! Če tega ne storiš do večerje … Vzkipljive kritike in grožnje ob otrokovem ignoriranju gospodinjskih opravil verjetno nobenemu staršu niso tuje, in čeprav domača dela običajno tudi sami obravnavamo kot nujno zlo, jih odraščajočemu otroku, ki ga želimo vzgojiti v enakovrednega in odgovornega člana skupnosti, tako verjetno ne bomo približali. Če otrokom odvzamemo te dolžnosti, jih bomo oropali temeljnega občutka pripadnosti, zato je nujno, da jih v gospodinjska opravila uvajamo postopoma, smiselno ter starosti in zmogljivostim primerno. Ne glede na spol.

Otrok se vključi v gospodinjstvo že zelo zgodaj, samo spomnimo se, koliko opravil smo opravili z otrokom v naročju, pri čem vse nas je opazoval – in to ne zaman. Tudi s pozornim opazovanjem vsrkava pomembno znanje, ki ga bo prej ali slej pretopil v svoje izkušnje, če mu bomo to le dopustili in ga začeli pravočasno z igro uvajati v neskončni svet domačih opravil. »Za otroka različne naloge, tudi dela v gospodinjstvu, niso muka, kot si starši pogosto predstavljajo verjetno na podlagi lastnih občutkov,« pojasnjuje Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka. »Otrok se pri tem, da sodeluje pri opravilih za odrasle, počuti pomembnega, saj lahko na seznam stvari, ki jih obvlada, doda še nekaj novega. Ko je zadovoljen s svojim delom in je zanj pohvaljen, se krepita njegova samozavest in samopodoba. Postopno uvajanje otroka v sodelovanje pri opravilih zahteva nekaj časa in vztrajnosti, toda če starši postorijo vse namesto otroka, se morda kratkoročno zdi lažje, dolgoročno pa to nikakor ni dobro ne zanj ne za starše.«

Spodbujajmo ga pri raziskovanju

Kako torej začeti? »V prvih letih življenja otrok vsa dela v domu pojmuje kot igro in do šestega leta starosti še ne razlikuje pojma dolžnosti,« pojasnjuje Irena Tomažin, ustvarjalka Zdrave juhice in sodelavka pri Familylabu Slovenija. »V tem času otrok ustvari pozitiven odnos do domačih opravil, občutek za red in prve zametke rutine, zato je smiselno, da ga spodbujamo pri njegovem iskrenem veselju do raziskovanja domačih opravil. Ko pa se začne šolsko obdobje, starši jasno opredelimo, kakšna so naša pričakovanja, želje in potrebe glede otrokove pomoči oziroma sodelovanja pri domačih opravilih.«

Več v Zarji št. 28, 18.7.2017