Otroci so dandanes izpostavljeni čedalje več neprijetnim dražljajem iz okolice, šola jim s svojimi zahtevami vse prej kot prizanaša, tudi pričakovanja sodobnih staršev so vse večja oziroma jih je vse več. Že od vrtčevskega obdobja naprej so malčki v vrtincu obveznosti, ki naj bi jim sicer ponudile dragocene izkušnje in znanje za življenje, obenem pa jim kradejo prosti čas in spontano igro. In kolikor je težav, toliko je tudi rešitev, v tem primeru se na dlani ponuja tudi – joga.

Modna muha, ki je le še en zaznamek v že tako natrpanem otrokovem urniku, ali resnična pot do sprostitve, pomiritve in harmonije med telesom in duhom? Če bi živeli na vzhodni polobli, se verjetno ne bi spraševali o koristi te starodavne oblike meditativno dihalne, a obenem intenzivne vadbe, toda na zahodu se joga pogosto zdi le še ena modna muha, ki je preprosto ne smemo zamuditi. Vsaj ko gre za otroke, saj bi se vendarle morali znati sprostiti sami – oziroma ali ne bi raje iskali izvorov napetosti?

Toda Urška Božič Križaj, certificirana učiteljica iyengar joge, se ne sprašuje, zakaj je sodobna družba takšna, kakršna pač je – prepričana je, da lahko z jogo svojim in drugim otrokom odpre vrata v svet dobrega počutja, sprostitve in discipline. »Z jogo lahko začnejo že dojenčki, starostne omejitve ni. Rada bi poudarila, da je iyengar joga sicer čudovit način sproščanja, ampak šele po tem, ko dodobra zbudimo telo. Zahodnjaki nismo preveč povezani s svojim telesom, joga pa promovira disciplino, redno, predano vadbo in deluje na dolge proge. Telo postane prožnejše, močnejše, vzdržljivejše, povečajo se kapaciteta pljuč, zbranost in sposobnost osredotočanja. Vadba umiri um. Ker je usmerjena v lastni napredek, je na zunaj netekmovalna, kar je olajšanje za večino otrok,« pojasnjuje vaditeljica, ki v centru City joga – iyengar joga ponuja iyengar jogo za odrasle, za šolarje in Pravljično jogo, namenjeno malčkom, starim od 2,5 do pet let, ter njihovim staršem. »Vadba za otroke je prilagojena njihovi starosti,« nadaljuje sogovornica. »Malčki vadijo jogo s pomočjo pravljic, iger in domišljije – čeprav vadimo čisto prave položaje in se spopadamo s čisto pravimi izzivi, na primer s stojo na rokah, šolarji pa vadijo pravo jogo, malce začinjeno s kakšno čuječnostno ali jogijsko igro.«

Otroci občutijo stres

In če je v Sloveniji joga tudi najmlajšim na voljo zadnje desetletje ali kakšno leto več, je v Indiji ta bogata tradicija zakoreninjena že tisočletja. Marsikje je že obvezen del javnega osnovnošolskega sistema, drugod jo še vpeljujejo, zgledu pa sledijo celo na drugem koncu sveta, v ZDA, kjer je joga vse pogosteje del vsakdanjika šoloobveznih otrok – vsaj tam, kjer ji starši ne nasprotujejo zaradi domnevnega vsiljevanja verskega prepričanja. »Otroci občutijo stres, ne le svojega, tudi tistega iz svoje okolice, od svojih staršev. Zato jim je dobro ponuditi orodje, ki jim lahko tudi pozneje v življenju pomaga ta stres sprostiti in usmeriti v kreativnost,« meni sogovornica. »Sicer pa je otrokom naravna prosta igra, kar bi moralo biti povsem dovolj, če se ne bi vmešal način življenja z vsemi zasloni, sedenjem in tako imenovanimi obveznostmi. V zadnjem času opažam veliko več nemira, napetosti, neprožnih in šibkih teles. Joga je odlična za spopadanje z vsem tem, tudi če jo otroci vadijo doma s starši ali v šoli.«

Več v Zarji št. 18, 3.5.2017