Sezona sejanja in sajenja na gredice zelenjavnega vrta ni odvisna od uradnega začetka pomladi, temveč zgolj od temperature zraka in tal, ki morajo biti ogreta vsaj na osem stopinj. Pa to ni vse. Pomembna, toda pogosto spregledana dejavnika pri sejanju in sajenju na prosto sta tudi vlažnost tal, ki ne smejo biti niti premokra niti presuha, ter njihova sestava. Lahka peščena tla se namreč hitreje segrevajo kakor težka ilovnata, zato lahko nastane časovni zamik celo pri sajenju na sosednjih vrtovih.
Kakor koli že, ozračje je dovolj ogreto, da se sezona pridelave zelenjave na domačem vrtu lahko začne. Tudi če pri setvi in sajenju ne upoštevate vpliva lune in posledično setvenega koledarja, je pametno in priporočljivo upoštevati kolobar, torej kolobarjenje ali kroženje posameznih vrst zelenjadnic in njihovo medsebojno privlačnost. Znano in v praksi preizkušeno je namreč dejstvo, da se tudi med rastlinami tako kakor med ljudmi lahko stkejo dobra prijateljstva, druge pa se ne prenašajo najbolje, zato slabše rastejo in tudi pridelka je manj. Ker je v človeški naravi, da radi pozabljamo, je pametno vsako leto oziroma sezono narisati načrt zasaditev, kar nam znatno olajša delo. Zaradi lažjega pregleda je najbolje, da vrt razdelimo na štiri poljine, kar pomeni štiriletni kolobar, torej posamezne vrste zelenjave po treh letih znova posadimo na prvo poljino. Tako tudi najlažje uravnavamo gnojenje, saj vsako leto za najbolj požrešne rastline gnojimo samo eno poljino, nato pa postopoma sadimo in sejemo manj zahtevne rastline.
Seveda gredic ne zasajamo vsevprek, temveč lepo počasi, približno tako, kakor se prebuja narava. Začnemo z za nizke pomladne temperature manj občutljivimi rastlinami in nadaljujemo z bolj odpornimi, dokler po ledenih možeh ne posadimo še najbolj občutljivih plodovk in fižola.
Na pripravljene gredice povrtnine sejemo in sadimo. Nekateri vrtnarji zelenjave skoraj ne sejejo več, temveč kupljene sadike izključno sadijo, kar je sicer lažja izbira in tudi rastline hitreje zrastejo in obrodijo, so pa prikrajšani za resnično svoj pridelek in okus nežnih lističev sejane zelenjave.
Setev v vrste in vsevprek
Enako kakor semena, ki smo jih posejali v setvene lončke, tudi semena na vrtni gredi za kalitev potrebujejo optimalne razmere in mi jih moramo omogočiti. Zato morajo biti gredice kar se da skrbno pripravljene, prst na njih rahla, vlažna (ne mokra) in ravna oziroma skrbno pograbljena. Poznana sta dva načina setve, in sicer setev v vrstice in setev vsevprek.
Pri setvi vsevprek seme brez reda raztrosimo po gredi. Tako sejemo predvsem solate rezivke in pomladni radič, ki jim režemo mlade lističe. Za preostale vrtnine strokovnjaki priporočajo sejanje v vrste, kar omogoča lažje rahljanje, pletje in zastiranje tal. Med vrstice počasi kalečih in rastočih zelenjadnic lahko posejemo seme hitro kalečih in rastočih vrst zelenjave, lahko tudi sadike nekaterih zelenjadnic.
Kakšna naj bo razdalja med posameznimi vrsticami, je odvisno od posamezne vrste in sorte zelenjave, ki smo jo posejali, vsekakor pa nikoli ne sejmo pregosto, ker bodo v redkejšem posevku rastline krepkejše in se bodo pozneje lepše razvijale. Če se le da, si predstavljajmo, kako velika je posamezna zelenjadnica, ko zraste in je primerna za pobiranje. Posevek sicer pozneje lahko redčimo in nekatere posamezne rastlinice presadimo, velika večina pa jih bo iz pregostega posevka končala na kompostu. Upoštevajmo navodila, od in do kdaj je seme priporočljivo sejati, kakšna naj bo medvrstna razdalja in po koliko dneh lahko pobiramo pridelek, ki so napisana na embalaži oziroma na zadnji strani vrečice s semeni. Po sejanju seme prekrijemo s tanko plastjo komposta ali prsti, ki naj bo debela samo za debelino sejanega semena. Seme nato kar z roko ali narobe obrnjenimi grabljami narahlo potlačimo in narahlo zalijemo, še bolje popršimo. Da nam pridelka ne bi pozobali lačni kljuni, razgreble muce in da se ne bi tla v pomladnem vetru prehitro izsušila, je priporočljivo posevek prekriti bodisi z vrtnarsko kopreno, z raševino, iz katere so narejene vreče za krompir, ali kar s starim odsluženim prtom ali zaveso. Posevek na gredi lahko prekrijemo tudi s smrekovimi vejami, vedeti pa moramo, da se bo prst pod njimi težje ogrela in da je takšna zaščita učinkovita samo, če je greda v celoti prekrita z njimi. Prekritje odstranimo, čim mlade rastlinice pokukajo iz tal. V sušnem vremenu posevke zalivamo.
Več v Zarji št. 13, 28.3.2017
