Opustitev kajenja, očiščenje telesa vseh strupov, hujšanje, prisega, da bomo manj zapravljali in začeli varčevati, da bomo telovadili vsak dan, da bomo zamenjali službo, dokončali šolanje, se zdravo prehranjevali – novoletnih zaobljub je lahko toliko, kolikor je ljudi, vprašanje pa je, ali se priseg tudi držimo. Največkrat se namreč izkaže, da že konec januarja sklenemo, da si sprememb pravzaprav ne želimo, ali pa si priznamo, da izzivu nismo kos, in vržemo puško v koruzo. O novoletnih zaobljubah smo se pogovarjali s predavateljem in svetovalcem Leom Ivandičem iz Šole čustvene inteligence.
Kar dve tretjini tistih, ki radi napovedujemo prelomne spremembe v prihajajočem letu, si postavimo ne le en cilj, temveč v povprečju kar tri! In če odločitve sprejmemo na mah, morda celo na sam silvestrski večer, ne preseneča, da nam načrti kaj hitro splavajo po vodi. »Novoletne zaobljube pravzaprav segajo daleč v zgodovino,« pojasnjuje Ivandič. »Že stari Babilonci so ob prehodu v novo leto obljubljali bogovom, da bodo poplačali svoje dolgove, Rimljani pa so novo leto začeli z obljubami bogu Janusu. V srednjem veku so vitezi ob koncu leta izrekli tako imenovano pavovo prisego, s katero so potrdili vdanost prestolu.« Dandanes so zaobljube bolj osredotočene na posameznika in bolj obljube samemu sebi: da bomo uresničili nekaj, kar nam pomeni veliko, a si do zdaj za to preprosto nismo vzeli časa ali zbrali dovolj poguma, nadaljuje Ivandič: »Ob prelomu leta, ko se poslavlja staro, se zdi ravno pravi čas ali priložnost, da slečemo staro navado in začnemo živeti drugače, na novo, bolj pristno in iz sebe. Tako sami sebi postavimo mejo in se zavežemo k uresničevanju spremembe, s katero naj bi izboljšali kakovost svojega življenja, posredno pa tudi življenje drugih. Gre za iskanje prave priložnosti in pravega časa, da bi lahko nekaj, kar nam veliko pomeni, tudi dejansko uresničili. Ljudje si želimo urediti življenje skladno s svojimi vrednotami in novoletne zaobljube so izraz tega. Žal se neredko izkaže, da sta za takšno resno spremembo samo želja in priložnost premalo.«
Samo peščica je uspešnih
Po statistiki svoje načrte, ki si jih postavijo na silvestrski večer, uresniči samo približno deset odstotkov ljudi, pojasnjuje strokovnjak: »Težava novoletnih zaobljub je, da ljudje njihovo uresničevanje pretirano povezujejo s pravo ali dobro priložnostjo, torej z nekim zunanjim dejavnikom, ki bo ugodno vplival na njihovo uresničevanje. V resnici je prav obrnjeno – z delom za uresničitev želja si ustvarjamo dobre priložnosti. Največkrat se začetno navdušenje nad zaobljubo poleže ob prvih težavah, ki zahtevajo voljo in spreminjanje življenja. Če sprememba, ki smo se je lotili, ni domišljena, se kar hitro utirimo v običajen vzorec življenja, ki seveda izključuje spremembo.« Kdaj pa sploh napoči pravi čas za spremembo v človekovem življenju, kdaj smo v resnici pripravljeni na veliki korak? »Menim, da je človek zares pripravljen na spremembo, ko se zave, da je stanje, v katerem se je znašel, tudi ali pa predvsem plod njegovega delovanja in ne le splet neprijetnih okoliščin. Pomeni, da je pripravljen prevzeti odgovornost za posledice, ki jih je hote ali nehote pridelal. Takrat običajno preneha obtoževati druge za svoje težave in se lahko začne ukvarjati s stvarmi, ki ga bodo pripeljale do cilja oziroma do želene spremembe v življenju. Vedeti moramo, da naše odločitve niso vedno polno ozaveščene, in marsikdaj se v določenih položajih hitro in skoraj refleksno odzovemo. Kljub temu smo mi tisti, ki bomo nosili posledice teh odzivov. Ko prevzamemo to odgovornost nase, si pridobimo možnost, da bolje nadziramo svoje življenje in ga usmerjamo, kamor želimo.«

Več v Zarji št. 52, 27.12.2016