Marsikdo bi se že ob misli, da pije kobilje mleko, nakremžil. Toda to mleko je v resnici prav okusno in se lahko po sestavi, kot mi je zaupal dr. Klemen Potočnik z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, primerja celo z materinim mlekom.
»Kobilje mleko je brez okusa in brez vonja,« je pojasnil Klemen Potočnik. »To mleko ima manj maščobe, več sladkorja in je po sestavi zelo podobno materinemu mleku, zaradi česar je na voljo tudi kot prehranski dodatek, s katerim lahko matere, ki nimajo svojega mleka, dojijo otroke.« Vendar pa kobilje mleko ni rezervirano le za dojenčke, saj ga lahko pijejo in imajo od njega korist prav vsi. Previdni morajo biti edinole ljudje z intoleranco na laktozo, saj ima slednje kobilje mleko veliko, opozarja Potočnik.
Pijte hladno mleko
Najboljši okus naj bi imelo hladno mleko, ko njegova temperatura ne presega 40 stopinj Celzija, vendar pa tudi toplejšega ne bi ocenili kot nepitnega (kar seveda ni, le sam okus se nekoliko spremeni). Kobilje mleko je bolj priporočljivo kot kravje, na katero je alergičnih veliko otrok. Ugotovljeno je bilo, da večina otrok, ki ima alergične reakcije na kravje mleko, kobilje mleko dobro prenaša. Tudi sicer ima to mleko boljše lastnosti od kravjega. »Kravje mleko se pri telesni temperaturi sesiri, to pa lahko povzroči fermentacijo v črevesju, kar ni zaželeno. Pri kobiljem mleku teh težav ni. Poleg tega je kravje mleko, ki ga kupimo v trgovinah, desetkrat predelano, kobilje mleko pa je čisto.« Čeprav je to mleko na našem tržišču novost, ga ljudje v nekaterih drugih predelih sveta, predvsem v Mongoliji in južni Rusiji, uporabljajo že stoletja. Na območju nekdanje Sovjetske zveze je do leta 1962 delovalo približno 50 zdravilišč, v katerih so za različne terapije uporabljali prav sveže in fermentirano kobilje mleko (kumis). Sodobna znanost učinkov kobiljega mleka na naše zdravje še ni kaj prida raziskala, nam pa Klemen vseeno pove, da se kobilje mleko v Ameriki v več kot 80 odstotkih uporablja za terapevtske namene, kot podpora zdravljenju avtoimunskih bolezni.

Več v reviji Zarja št. 38, 20.9.2016