Ko se fantek nauči lulati stoje, postane fant, pravijo. Tako kot pes, ki se nauči dvigniti eno od zadnjih tac, postane pes in nič več kužek. Šalo na stran, saj je zelo resna znanstvena revija PLOS ONE (Public Library of Science, Javna znanstvena knjižnica), ki objavlja znanstvene in medicinske prispevke, nedavno objavila raziskavo mladih strokovnjakov, ki so primerjali učinke sedečega in stoječega uriniranja. Na kratko povzeto: moški, ki imajo povečano prostato in s tem povezane značilne težave, bi morali urinirati sede. Pretok urina je tako bolj nemoten, urin izteče hitreje, obenem pa v mehurju zastaja manj urina; povečana prostata zaradi svoje velikosti namreč poslabša pretok urina, ki zastaja v mehurju, to pa lahko povzroči vnetje in nastanek kamnov.
Zdravi lahko tudi stojijo! V raziskavi, ki so jo izvedli študentje medicine, so primerjali stoječe in sedeče uriniranje pri moških, ki so imeli težave zaradi povečane prostate, in pri tistih, ki takih težav niso imeli. Poleg tega da se je sedeče uriniranje izkazalo primernejše za moške s povečano prostato, se je pokazalo tudi, da je pri zdravih moških oziroma moških z zdravimi sečili in prostato vseeno, ali urinirajo sede ali stoje. Drugače povedano: zanje nima sedeče uriniranje nobene dodatne zdravstvene koristi. Ob koncu raziskave so pojasnili še, da moški za težave z uriniranjem pri povečani prostati po navadi dobijo zdravila. Ta sprostijo mišice medeničnega dna in prav tako olajšajo znake težav. Poudarili so, da z odločitvijo za sedeče uriniranje moški ne bi smeli prenehati jemati predpisanih zdravil. Najboljša naj bi bila kombinacija obojega, zdravil in sedečega uriniranja.
Več v Zarji št. 22, 31. 5. 2016