O atrijski fibrilaciji smo v Jani sicer že obširneje pisali, zato se omejimo na osnovno informacijo: gre za nenormalen srčni ritem, ki ga povzročajo nepravilni signali iz srčnih preddvorov. Posledica je, da se kri zbira na enem mestu, pri tem pa se poveča možnost, da bo nastal krvni strdek. Če se del ali ves strdek odcepi od stene in začne svojo pot po krvnem obtoku, lahko pride v možgane in povzroči možgansko kap, lahko pa se zaustavi v arteriji kjer koli v telesu (najpogosteje je to v nogah, redkeje v črevesju ali ledvicah) in povzroči sistemsko embolijo. Zato se morajo bolniki z atrijsko fibrilacijo (pa tudi bolniki, ki imajo vstavljene umetne srčne zaklopke, in še nekateri drugi) zdraviti s tako imenovanimi antikoagulacijskimi zdravili.
Težavno zdravljenje
Skoraj vsi smo že slišali za varfarin (iz skupine kumarinov), ki verjetno sodi med najbolj znana antikoagulacijska zdravila. Zdravljenje z varfarinom je izredno težavno, saj zahteva stalen zdravniški nadzor tako z laboratorijskimi preiskavami kot tudi s kliničnimi pregledi. Drugače povedano, ljudje, ki jemljejo varfarin (pri nas je na primer znan marivarin), morajo hoditi na redne kontrolne preglede k specialistom, ki morajo redno meriti čas strjevanja krvi (rečejo mu protrombinski čas). Na proces strjevanja krvi vpliva veliko različnih dejavnikov, med močnejšimi so, kot rečeno, tudi geni. Zato lahko pri nekaterih bolnikih deluje že manjši odmerek varfarina, pri drugih pa je treba odmerek povečati za pet-, deset- ali celo večkrat. Poleg tega na zdravljenje vpliva še bolezen sama, nekateri encimi in tudi druga zdravila, če jih bolnik jemlje, ter način življenja, predvsem prehrane. Zato morajo zdravniki za vsakega bolnika posebej načrtovati zdravljenje in ga tudi ves čas nadzirati.
Krvavitve in embolije
Kljub temu pa so možni zapleti oziroma neželeni učinki zdravljenja z zdravili za počasnejše strjevanje krvi. Najpogostejši zaplet so krvavitve, sledijo pa jim strdki, ki se lahko pojavijo ne glede na zdravljenje ali ker je zdravljenje neustrezno. Tega ni mogoče predvideti, in prav zato morajo biti bolniki pod stalnim nadzorom, da se to ne bi zgodilo. Krvavitve so lahko manjše ali večje in imajo lahko tudi usodne posledice. Na nastanek krvavitev lahko vplivajo tudi druga zdravila, ki jih mora bolnik jemati (na primer nesteroidna protivnetna zdravila, to so zdravila proti bolečinam). Naše in tudi evropske statistike ugotavljajo, da se kljub rednemu nadzoru nekaterim bolnikom zgodi, da začnejo krvaveti oziroma da doživijo zaplet zaradi strdka. Vendar varfarin prepreči okrog 64 odstotkov možganskih kapi, kar pomeni, da zdravilo te bolnike vseeno močno varuje pred najhujšim.
Učinkovitejše in varnejše novo zdravilo
Zaradi težavnega zdravljenja kardiologi že leta ugotavljajo, da bi potrebovali kaj novega, ustreznejšega. Na evropskem kardiološkem kongresu so predstavili nov način zdravljenja z dabigratranom eteksilatom (pradaxa), ki so ga spremljali med decembrom 2005 in marcem 2009 v 951 centrih 44 držav po vsem svetu. Sodelovalo je 18.113 bolnikov, kar je za podobno raziskavo največ doslej. Raziskava se imenuje RELY (randomized evaluation of long-term anticoagulant therapy ali po slovensko ocena dolgotrajnega zdravljenja z antikoagulantno terapijo). Primerjali so učinkovitost in varnost zdravljenja z dosedanjim zdravilom varfarinom in novim zdravilom dabigatranom eteksilatom.
Prof. dr. Stuart Connolly (direktor kardiološkega oddelka na The Population Health Research Institute na univerzi McMaster v Hamlitonu v Kanadi), ki je predstavljal izsledke raziskave, je povedal, da je novo zdravilo preseglo pričakovanja. Kardiologi imajo zdaj na voljo nov način zdravljenja, ki je učinkovitejši od dosedanjega, hkrati pa povzroča veliko manj neželenih učinkov. V triletni raziskavi so pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo, ki so dobivali novo zdravilo, ugotovili za 34 odstotkov manj možganskih kapi in sistemske embolije kot pri bolnikih, ki so jih skrbno nadzorovano zdravili z varfarinom. Tudi pri bolnikih, ki so dobivali manjši odmerek dabigatrana eteksilata, je bilo manj kapi in embolije, poleg tega pa se je za 20 odstotkov zmanjšalo število bolnikov, ki so krvaveli. Pomembno je tudi, da je novo zdravilo varno za jetra. Prof. Connolly je prepričan, da ima svetovna kardiologija zdaj na voljo boljšo zaščito pred možgansko kapjo in sistemsko embolijo z manj nevarnimi krvavitvami, ki se jih zdravniki posebno bojijo, ker imajo malo možnosti za zdravljenje.
Poudariti velja, da morajo bolniki, ki jemljejo varfarin, zelo paziti na prehrano, ker lahko veliko sestavin iz hrane vpliva na učinkovanje zdravila. Tako je lahko učinkovanje zdravila odvisno na primer od snovi iz cvetače, brokolija, vodne kreše, potrošnika (tudi endivije in radiča iz iste družine rastlin), paradižnika, graha, ohrovta, zelenih solat vseh vrst, čičerike, zelja, koriandra, špinače, belušev, soje, pora, brusnic, mladih čebulic ter jeter in govedine, poleg tega pa še olivnega, repičnega in sojinega olja ter alkoholnih pijač, soka grenivke in zelenih oziroma zeliščnih čajev. Pri novem zdravilu se bolnikom ni treba bati vmešavanja snovi iz hrane v zdravljenje, kar je za kakovost življenja zagotovo pomembno.
V Sloveniji 4000 možganskih kapi na leto!
Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, ki ogroža približno odstotek svetovnega prebivalstva. S starostjo ta številka narašča. Ljudje z atrijsko fibrilacijo so v nevarnosti, da se jim v arterijah odcepijo strdki in povzročijo možgansko kap (če zamašijo žilo v možganih) ali sistemsko embolijo (če potujejo po telesu). Možganska kap vsako leto zadene okrog tri milijone ljudi, v Sloveniji približno 4000. Medicinska znanost ugotavlja, da so kapi, ki so posledica atrijske fibrilacije, še posebno hude. Polovica bolnikov zaradi posledic umre v enem letu. Rehabilitacija po možganski kapi je dolgotrajna in za bolnika in njegove svojce zelo naporna, za zdravstveno blagajno pa tudi precej draga. Kljub temu ugotavljajo, da kar polovica bolnikov z atrijsko fibrilacijo ne dobiva zdravil za preprečevanje nastajanja strdkov, so povedali kardiologi na letošnjem kongresu v Barceloni.
