Prav gotovo je zabavno, če si človek lahko med napornim delovnikom utrga pet minutk za to, da si ogleda, kako dan v vrtcu preživlja njegov podmladek. A kako hitro se to potegne na deset, petnajst minut ali pet minut vsakih pol ure? In kaj, če staršu ni všeč, kar vidi? Dr. Aleksandru Zadelu, psihologu, se zdi tak vrtec že kar grožnja tako razvoju otroka kot duševnemu miru staršev. »Pustimo ob strani, kako sporen je takšen nadzor za delo vzgojiteljev in učiteljev. Mislim, da bi bilo to še najbolj škodljivo za starše. Namen je verjetno čisto dober, a posledice v praksi bi bile lahko res hude. Nemalo staršev bi postalo s spremljanjem otroka dobesedno obsedenih. Videli bi dogodke, vendar ne bi razumeli konteksta. Predstavljajte si, da starši dva dni zapored vidijo, da malemu visi smrkelj iz nosa ali da mu drug otrok jemlje igračko. Videli bi neljub dogodek, ne pa celotne dinamike med otrokom in vzgojiteljem ali otrokom in sovrstniki. Nekateri sicer razumejo, da je njihov otrok eden od petnajstih v skupini, drugi pa vidijo le svojega edinstvenega otroka.« Dr. Zadel je prepričan, da bi se kmalu začeli telefonski klici v vrtec z naročili, priporočili in zahtevami do osebja. »So starši, ki zelo hitro tečejo v vrtec urejat stvari. Toda to seveda ne gre. Vrtec je institucija, ki temelji na zaupanju. Starši morajo nadzor nad svojim otrokom in skrb zanj prepustiti osebju. Seveda se pozanimajo, kaj se je z otrokom čez dan dogajalo in izrazijo svoje želje, a več kot to je preveč. Njihova skrb je hitro v večjo škodo kot korist.« Kamere v vrtcu pa tudi za otroka niso dobre. Ogroženi sta njegova avtonomnost in svoboda. »Razmisliti moramo, v kaj hočemo otroka vzgojiti. V človeka, ki zna vzpostaviti svoje mesto v skupini, poskrbeti za svoje odnose z drugimi in sprejeti odgovornost za svoja dejanja, ali v nekoga, ki se bo vedno oziral čez ramo za mamo in očetom. Otrok, ki ve, da ga mami lahko kadar koli preveri po kameri, nikoli ne bo imel občutka samostojnosti in tudi prave svobode ne.«
Pravi ujetniki bodo starši
Podobno misli tudi Božena Bratuž iz Skupnosti vrtcev Slovenije. Svobode, ki jo starši dobijo z odhodom otrok v vrtec, se ji zdi preprosto škoda. »Prepričana sem, da bi takšna možnost zelo motila storilnost staršev. Morda bi najprej samo malo poškilili k otroku v vrtec, sčasoma pa bi temu verjetno namenjali čedalje več časa.

Več v tiskani izdaji revije Jana, št. 38