V družini razhudnikov je še kar nekaj pri Slovencih prav tako zelo priljubljenih vrst zelenjave: paprika, feferoni, jajčevci in tudi krompir. Krompir je bil mnogo desetletij (in je še) nujen sestavni del ozimnice. Štiričlanska družina ga je jeseni uskladiščila v klet po sto kilogramov in več. V marsikateri slovenski hiši ni kosila brez krompirja. Zdaj pa naj bi bil krompir strupen? In vendar je tako. Krompir namreč vsebuje solanin, ki je za človeka škodljiv. Te snovi je v krompirju sicer zelo malo, a težava je, da se lahko kopiči. Z leti začne organizem bremeniti, kar velja predvsem za jetra. Zdravilci tradicionalne kitajske medicine in tudi ajurvede ljudem uživanje krompirja (zlasti tistim, ki imajo težave z jetri) odsvetujejo. Pravzaprav odsvetujejo uživanje razhudnikov v celoti. Tega se marsikateri vegetarijanci in tudi vegani zelo držijo. Človek se vpraša, kaj potem sploh jedo. Za krompir namreč vemo, da je četrto najpogostejše živilo na svetu (za rižem, pšenico in koruzo) in da je svet že večkrat reševal pred lakoto. Sloviti avtor knjig o hujšanju Michel Montignac, ki pri svoji dieti upošteva predvsem glikemični indeks posameznih živil, je vsem, ki hočejo shujšati, krompir prav tako odsvetoval. Predvsem zato, ker ima visok glikemični indeks in vsebuje veliko škroba.
Po nekaterih dokazih naj bi krompir uživali že kakšnih 10.000 let pred našim štetjem. Znanost je prepričana, da so ga začeli gojiti oziroma uživati na otočju, ki danes sodi v Čilenski arhipelag. V Evropo smo ga dobili leta 1536 in vse od takrat je krompir ena glavnih jedi. Ko je leta 1845 krompir na Irskem uničila bolezen, je sledila znana »velika irska lakota«, v kateri je umrlo približno milijon ljudi, prav toliko pa jih je Irsko zapustilo (večinoma so se preselili na območje Severne Amerike). Lakota je trajala štiri leta.
Vendarle pa za človeka strupenega solanina v krompirju ni toliko, da bi se lahko z njim zastrupili. Največ ga je v kalečem krompirju oziroma v kalčkih, rastlini in nadzemeljskih sadežih. Več solanina je tudi v krompirju, ki pozeleni, ker je izpostavljen svetlobi. Solanin je zelo tesno pod lupino. Zato je priporočljivo, da ga olupimo in pripravljamo z ogrevanjem nad 170 stopinj Celzija, vodo, v kateri se je kuhal, pa odlijemo. Pri tem se večina solanina razgradi in ne more več povzročati škode.
Krompir je po drugi strani z vitamini in minerali zelo bogato živilo. Gomolj krompirja vsebuje vitamine (C in B6), pa tudi veliko mineralov. Vitamin C se seveda pri tako visokih temperaturah uniči.
Ker smo si ljudje različni, je pač tako, da bo solanin iz krompirja (in drugih razhudnikov) nekomu povzročal težave, drugemu pa ne. Kot rečeno, tradicionalno zdravilstvo razhudnike odsvetuje. Američani dovoljujejo, da človek iz krompirja dobi največ 12,5 miligrama solanina na dan oziroma da pridelovalci ne smejo pridelovati krompirja, ki bi imel v kilogramu gomoljev več kot 200 miligramov solanina.
Znaki zastrupljenosti s solaninom so glavoboli, driska in krči. Ljudje, ki imajo pogosto tovrstne težave, bodo najlaže ugotovili, ali so vzrok zanje zares razhudniki, če jih nekaj časa ne bodo uživali. Za paradižnik pa so strokovnjaki ugotovili, da več škodljivih snovi vsebuje nezrel paradižnik. Ali drugače povedano, zrel, rdeč paradižnik v sezoni (nikakor pa ne nesezonski) ne bi smel škodovati – vendar v manjših količinah. Uničujejo nas namreč predvsem velike količine razhudnikov, ki smo jih pri nas vajeni jesti.