Degeneracija makule ali okvara rumene pege v očesu je bolezen, ki jo večinoma povzroča starost. Na začetku je človek niti ne opazi, pa tudi pozneje se je zave šele, ko zares slabo vidi. Ker bolezen napreduje počasi, jo je težko takoj prepoznati. Za okvaro rumene pege je značilno, da prizadene središčni del, okolje pa je neprizadeto. Bolezen je tudi glavni vzrok za slepoto pri starejših ljudeh. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da se bo število ljudi z degeneracijo makule do leta 2050 najmanj podvojilo. Najpomembnejši vzrok za to je daljšanje življenjske dobe, vendar na razvoj bolezni vpliva tudi mnogo drugih stvari.
Priznani ameriški oftalmolog dr. Robert Abel jr. (zelo znana je njegova knjiga The Eye Care Revolution oziroma Revolucija v skrbi za oči) pravi, da natančnega vzroka za degeneracijo rumene pege medicina sicer ne pozna, zelo dobro pa pozna okoliščine, ki lahko degeneracijo pospešijo. To so poškodbe oči s prostimi radikali, kar je posledica sevanja ultravijoličnih in modrih žarkov. Kajenje, kronična utrujenost in oslabljen imunski sistem škodo še povečajo. Pomanjkanje nekaterih hranil, zlasti cinka, taurina, pomembnih maščobnih kislin, vitaminov B in antioksidantov (lutein in zeaksantin ter drugih karotenoidov), prav tako prispeva k napredovanju okvare. Enako negativno vlogo odigra poseben rastni faktor, ki spodbuja rast krvnih žilic. To povzroča poškodbe na rumeni pegi, pri sladkornih bolnikih pa pospešuje napredovanje retinopatije. Na razvoj bolezni vpliva tudi genetika. Če k temu dodamo še površno, oslabljeno dihanje (premalo kisika), težave z jetri in celo slabo prebavo, bo bolezen napredovala precej hitro. Dr. Abel pravi, da je degeneracija makule bolezen stradanja predvsem koristnih maščob (kot so DHA in druge nenasičene maščobne kisline omega-3), ki pokrivajo celice rumene pege. V maščobi topni vitamini in encimi, ki učinkujejo skupaj z dobrimi maščobami, varujejo pred stalnimi poškodbami prostih radikalov, ki jih povzroča izpostavljenost soncu. Ameriški oftalmolog pojasnjuje, da ima rumena pega poseben rumeni pigment, ki absorbira škodljive žarke. Ta pigment se obnavlja s pomočjo luteina in zeaksantina, ki ju najdemo v listnati zeleni zelenjavi (brokoli, špinača), jajcih in tudi v koruzi.
Veliko lahko naredimo sami. Za okvaro rumene pege človeštvo (še) nima zdravila. Lahko pa jo preprečimo oziroma z modrim ravnanjem dosežemo, da se bo začela bistveno pozneje in da bo napredovala precej počasneje, kot bi sicer. To dosežemo z zdravim načinom življenja. Predvsem je treba nehati kaditi. Druga zapoved je redna telesna vadba. Tretja, prav tako pomembna zapoved je, da je treba skrbeti za ves čas normalen krvni tlak. Prav tako je treba skrbno nadzorovati stanje kakšne druge kronične bolezni, če jo bolnik ima. Skrbeti je treba za primerno težo. Če ima človek nekaj kilogramov preveč, je priporočljivo, da shujša. Debeli ljudje bolj površno dihajo, zmogljivost njihovih pljuč je slabša, zato tudi celice v očeh dobijo premalo kisika. V prehrani naj bo čim več svežega sadja in zelenjave. Jejte tisto, kar imate radi, da se vam ne bo priskutilo. Solate so lahko mešane, uporabite domišljijo. Menjajte zdrava olja, od repičnega do bučnega, ki je še posebno zdravo. Na jedilniku naj bodo ribe. Čim večkrat naj zamenjajo rdeče meso, če pa ga že jeste, ga pojejte malo. Debeli in veliki goveji zrezki niso primerni za starejše ljudi. Drugače povedano: tak zrezek bi starejšemu človeku zadostoval za ves teden. Posebej velja opozoriti, da je treba oči zaščititi pred škodljivimi sončnimi žarki.
Celice v očeh stradajo. Mnogo ljudi je prepričanih, da hrana vpliva zgolj na prebavila in nič drugega. Pogosto si napačno predstavljajo, da se presnova »dogaja« v prebavilih. Nič od tega ne drži. Hrana vpliva na vsako celico v človeškem telesu, pa tudi presnova se dogaja v celicah. Ker ima vsaka celica svojo nalogo, naloge pa se med seboj razlikujejo, imajo tudi različne potrebe. Nekatere potrebujejo več tega, druge več onega, na primer kalcija, vitamina D, česar koli, kar jim s pomočjo presnavljanja pomaga dobiti natanko tisto, kar potrebujejo, da lahko optimalno opravijo svoje delo. Celice v očeh niso nič drugačne. Zato jim lahko pomagamo s primerno prehrano. Že iz otroštva poznamo zgodbo o zajčku in korenčku. Korenček je dober za vid, pravi ljudska modrost in nadaljuje: ali ste morda že videli kakšnega zajca z očali?
Za boljši vid je posebno priporočljivo uživanje borovnic in drugega jagodičevja (brusnice, maline, robide). Borovnice vsebujejo močan antioksidant antocianozid, ki odlično uničuje proste radikale, torej poškodbe zaradi sončnih žarkov. V raziskavi, ki so jo delali v ZDA, so dajali ljudem 400 miligramov borovnic in 20 miligramov beta karotena. Njihov nočni vid se je močno izboljšal, povečalo se je tudi vidno polje.
Oftalmologinja Johanna Seddon iz klinike v Bostonu je naredila raziskavo, v kateri je sodelovalo 900 ljudi. 326 jih je imelo okvaro rumene pege. Raziskava je dokazala, da redno tedensko (najmanj petkrat) uživanje svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko antioksidantov, zmanjšuje proces degeneracije rumene pege za polovico. Če antioksidantom, posebej tako močnim, kot so v borovnicah, dodamo še druge koristne snovi oziroma zdravilne rastline, lahko bolezen bistveno upočasnimo.
Naše ljudsko zeliščarstvo priporoča smetliko. S čajem (z njim si oči spiramo) iz posušene smetlike so že pred stoletji zdravili vnetja, rdeče in utrujene oči, pa tudi ječmen. Logično je tudi, da bo pomagalo dodajanje luteina, ki je, kot rečeno, za dober vid posebno pomemben.
Z očmi lahko tudi »telovadimo«. Posebne vaje očem pomagajo vzdrževati dober in oster vid. Pomembno je, da tisto, kar gledamo, gledamo zavzeto, vendar ne smemo strmeti. Oči premikamo v vse smeri in pogosto mežikamo, ker s tem poskrbimo za njihovo vlaženje. Posebno pozimi, ko smo v ogrevanih prostorih, kjer je zrak največkrat suh, je mežikanje zelo potrebno. Na oči vpliva obremenilno, če premalo spimo. Počitek jim privoščimo tudi tako, da za nekaj minut zapremo veke in se povsem sprostimo. Zaprte oči pokrijemo z dlanmi, a ne pritiskamo na veke.
