Konec prvega šolskega polletja je poleg veselja zaradi počitnic zaznamovalo tudi precejšnje razočaranje staršev dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol. Ti so postali zadnja tri leta pravi zbiralci NMS. Imajo jih tudi po 12, v povprečju pa od dva do štiri. Kaj za vraga je NMS, sprašujete? NMS je negativna ocena, ki uradno to sploh ni, pomeni pa »ne dosega minimalnih standardov«. Stare cveke je torej vzel hudič in z njimi tudi zavzetost za učenje. Le zakaj bi se trudili, ko pa ni več mogoče dobiti negativne ocene! Dijaki se učijo le še kampanjsko, starši in učitelji so obupani. Le kam vodi takšna pretirano prijazna šola?
Uvedba NMS pred tremi leti je v vseh strokovnih in poklicnih šolah – njihov delež je pri nas 57 % – naredila precejšnjo zmedo. Ocena, ki pravzaprav sploh ni ocena, ampak ugotovitev, je bila v teoriji dobro mišljena, saj gre za ocenjevanje znanja po sklopih. Dijak, ki dobi NMS pri testu iz matematike, bo popravljal samo tisti del snovi, za katerega je dobil NMS, in ko bo to snov znal, se bo NMS izbrisal. Zveni pravično, in tudi na Finskem, od koder smo sistem prevzeli, deluje brezhibno. A kaj, ko Slovenci nismo Finci in smo ljudje navad. Najbolje pač razumemo številčne ocene in vsakršne spremembe nas zmedejo ter zavedejo v skušnjavo.
Na videz uspešni, v resnici pa bistveno slabši
»Problem je v tem,« je povedala ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad v Ljubljani Fani Al-Mansour, »da dijaki NMS sploh ne jemljejo resno, saj jih nimajo za negativno oceno, kot so nekoč imeli cveke. Tako imamo v drugem letniku razred s samo 16-odstotno uspešnostjo, od 19 učencev so samo trije brez NMS. Pri devetih predmetih ima eden kar sedem NMS, povprečje pa je od dva do štiri NMS na dijaka. Tako ocenjevanje dijake navaja h kampanjskemu učenju in prelaganju obveznosti. Naši učitelji in učiteljice se spoprijemajo z rednim izgovorom, kar NMS mi dajte, ne bom odgovarjal. Stavek, ki ga najbolj sovražijo, pa je, bom že popravil. A popravljanje te silne količine NMS od učiteljev zahteva ogromno dela in motivacijskih spretnosti za nezainteresirane dijake, predvsem pa je pri tem uspeh dijakov bistveno slabši!«
Več v Jani št. 7, 16. 2. 2010
Tekst: TINA HORVAT, foto: JAKA KOREN
