Strdki, ki potujejo po venah in arterijah, povzročajo nevarne zaplete. Ljudje, ki so v veliki nevarnosti, da jih doletijo, morajo res redno jemati zdravila in hoditi na kontrolne preglede, sicer so v smrtni nevarnosti. Takih bolnikov je vsak dan več, kar je tudi posledica staranja prebivalstva.
Od konca septembra letos so našim bolnikom z novo razvrstitvijo na seznam zdravil, ki jih plača obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS), na voljo tudi novo zdravilo za zdravljenje globoke venske tromboze in za preprečevanje možganske kapi (rivoroxaban). To je za slovenske bolnike dobra novica, saj so jim dosedanja, sicer zelo dobra zdravila precej omejevala življenje.
Globoka venska tromboza ali venska trombembolija navadno nastane v venah nog, redkeje rok. Lahko se pojavi brez kakršnegakoli znaka, vendar pa večino bolnikov prizadeta noga (ali roka) boli, oteče, pordi, postane vroča, vene pod površino kože se povečajo. Venska trombembolija nastane iz različnih vzrokov. Veliko je odvisno od pretoka krvi, kakovosti žilnih sten in gostote krvi. To pomeni, da se lahko bolezen pojavi zaradi zmanjšanega pretoka krvi po žilah, zaradi poškodovanih žilnih sten ali pa zaradi povečane nagnjenosti k tvorbi strdkov. Poleg tega lahko venska trombembolija nastane zaradi drugih bolezni: poškodbe, raka, vnetij, zaradi nekaterih vnetnih bolezni, pritiska na vene, pa tudi zaradi kapi, srčnega popuščanja ali pa zaradi poškodbe oziroma bolezni ledvic. Toda največkrat se pojavi po operacijah, predvsem po ortopedskih (zamenjava kolka ali kolena).
Nevarna pljučna embolija
Pljučna embolija letno povzroči dvakrat več smrti kot aids, rak dojke in prostate ter prometne nesreče skupaj. Zanimivo je, da veliko bolnikov po operacijah ni ustrezno zdravljenih, da ne dobijo tako imenovane antikoagulantne terapije, ki preprečuje tvorbo strdkov. Znani zdravili sta heparin in varfarin, ki ju bolnik dobiva v podkožje. Na voljo so tudi izpeljanke teh zdravil, ki jih bolniki dobijo, ko so iz bolnišnice odpuščeni in si zdravila vbrizgavajo sami. Če si zdravil ne vbrizgavajo, je nevarnost za vensko trombembolijo večja za od 40 do 60 odstotkov. V Sloveniji, na srečo, bolniki po operacijah navadno dobijo ustrezna zdravila, zato kot posledica operacij ni tako pogosta. Kljub temu pa so zdravniki povedali, da so v zadnjem času v bolnišnico sprejeli kar nekaj relativno mladih žensk (od 30 do 40 let), ki so imele že zaplete venske tromboze.
Tretja najpogostejša žilna bolezen
Globoka venska tromboza je tretja najpogostejša žilna bolezen v Sloveniji, je povedala asist. Nina Vene, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana. Prizadene enega na tisoč prebivalcev, se pravi, da vsako leto na novo zboli 2000 ljudi. Za preprečevanje zapletov bolezni tudi pri nas, kot rečeno, bolniki jemljejo zdravila, se pravi zaviralce vitamina K, vendar pa je to zanje naporno, saj morajo hoditi na redne kontrolne preglede, ki so lahko tudi zelo pogosti (tudi vsak teden). To je odvisno od trenutnega stanja, gostote krvi. Poleg tega so bolniki omejeni tudi pri prehrani. Predvsem ne smejo uživati večjih količin živil, ki lahko zmanjšajo ali pa okrepijo učinek varfarina. Zmanjša ga tista hrana, ki vsebuje veliko vitamina K (zelje, ohrovt, zelena solata, špinača, brstični ohrovt, peteršilj, avokado). Izogibati se je treba alkoholnim pijačam in brusničnim izdelkom, pri sadju pa odsvetujejo uživanje (večjih količin) suhih sliv, kivija, borovnic in robidnic. Pri mesu odsvetujejo goveja in svinjska jetra. Nekateri imajo lahko težave po jemanju prehranskih dodatkov ginsenga, ginka in Q-encima ter šentjanževke, ker okrepijo učinkovanje varfarina. Novo zdravilo bolnikom dovoljuje življenje brez teh omejitev. Ker rivoroxaban učinkuje tako, da vzdržuje približno enako gostoto krvi ves čas, niso potrebne tako pogoste kontrole, ob tem pa bolnik lahko uživa vso hrano.
Strdki v arterijah
Druga vrsta tromboze je arterijska. Strdek lahko po žilah pripotuje v možgane in povzroči možgansko kap. Najpogostejši vzrok za arterijsko trombozo je atrijska fibrilacija. Ker se tudi pri nas prebivalstvo stara, se bo v naslednjih 20 letih število bolnikov z atrijsko fibrilacijo podvojilo, je povedala prof. dr. Bojana Žvan z nevrološke klinike UKC Ljubljana. Žila v možganih se lahko zamaši in povzroči tako imenovani možganski infarkt, posledice so različne vrste prizadetosti. Krvni strdki se naredijo v srcu zaradi vrtinčenja krvi, to pa je posledica nepravilnega delovanja (utripa) srca. Ljudje, ki preživijo možgansko kap, lahko popolnoma ohromijo, lahko imajo prizadeto le eno stran telesa, lahko so trajno nezavestni in si nikoli ne opomorejo.
V Sloveniji ima trenutno atrijsko fibrilacijo od 20.000 do 40.000 prebivalcev. Vsako leto možgansko kap doživi že 4500 ljudi. Zanimivo je, da so z varfarinom doslej preprečili približno 64 odstotkov možnih možganskih kapi, kar pomeni, da sodi med res dobra zdravila. Novejše zdravilo, rivoroxaban, pa bo ljudem, ki so v nevarnosti za možgansko kap, precej olajšalo življenje. Dobili ga bodo tisti, ki so že doživeli možgansko kap, pa tudi tisti, ki so doživeli manjšo kap (znano kot TIA, iz angleščine, transient ishemic attack), ljudje, ki so nagnjeni h krvavitvam, ter bolniki, ki živijo v oddaljenih krajih in res težko prihajajo na stalne kontrole gostote krvi.
