Lahko pa se zgodi, da rastejo naprej, pritiskajo na sosednje organe in tkiva ter predvsem povzročajo bolečino. Cist je več vrst, večinoma pa so »neškodljive«, se pravi, da iz njih ne nastane rak.
Za večino cist ne vemo
Veliko vprašanje je, kaj pravzaprav povzroča ciste v jajčnikih. Natančnega odgovora nam znanost ne daje. Po mnenju mnogih strokovnjakov na to vplivajo neredne menstruacije, hormonsko neravnovesje, slabo delovanje žleze ščitnice, kajenje, zgodnji začetek menstruacije (11 let ali manj ob prvi menstruaciji), več telesne maščobe, zdravljenje neplodnosti z gonadotropini in uporaba nekaterih zdravil. Ženske, ki imajo ciste v jajčnikih, tega pogosto sploh ne vedo. Če pa jim začno delati težave, se te kažejo predvsem z bolečino (ki je lahko ostra, trenutna in mine ali pa dolgotrajnejša), nerednimi menstruacijami, ciklusi brez ovulacije, bolečinami v medenici po spolnem odnosu, pa tudi s slabostjo in bruhanjem, bolečino v vagini, manjšimi krvavitvami v obliki madežev, pritiskom v trebuhu, napihnjenostjo, bolečinami in pritisku pri uriniranju ali pri odvajanju blata, neplodnosti.
Ko ginekolog odkrije cisto, največkrat predpiše hormonska zdravila, kontracepcijske tablete, ki preprečujejo ovulacijo in s tem tvorbo funkcionalnih cist v jajčnikih. Če je cista zelo velika in lahko poči, če se tako obrne oziroma prilepi na okoliške organe, da dela škodo, bo verjetno ginekolog predlagal kirurško odstranitev. Sicer pa obstajajo za ciste tudi tako imenovana domača zdravila oziroma zdravila, ki jih priporočajo različne veje alternativne medicine. Učinkujejo na dveh ravneh: odpravljajo ciste in preprečujejo njihov nastanek. Terapija naj bi učinkovala v treh mesecih, zmanjša pa količino odvečnega estrogena, vzpostavlja hormonsko ravnovesje, zmanjša velikost in rast cist ter nima neželenih stranskih učinkov.
Stran z odvečnim estrogenom!
Odvečni estrogen je namreč eden glavnih povzročiteljev hormonskega neravnovesja, ki dela težave z neurejeno ovulacijo. Po mnenju zdravilcev je najboljši način za zmanjšanje odvečne količine estrogena ta, da se nehamo izpostavljati ksenohormonom. To so snovi, ki so zunaj našega telesa in se vedejo kot hormoni. Dobimo pa jih z uživanjem mesa iz pospešene reje, mleka in mlečnih izdelkov industrializirane proizvodnje, komercialno vzgojenega sadja in zelenjave, pa tudi z raznimi kemičnimi izdelki, od laka za lase do parfumov, osvežilnikov zraka do plastike, v kateri shranjujemo živila. Torej ne jemo več izdelkov iz soje, uživamo zgolj ekološko pridelano meso in mlečne izdelke, ne uživamo hrane iz plastičnih vrečk, ki smo jo prej pogreli v mikrovalovni pečici, ne pijemo vode iz plastičnih steklenic, izogibamo se izdelkom za nego kože, ki vsebujejo parabene in mineralna olja, ter uporabljamo naravne detergente.
