Zgodilo se je, da najdebelejši vložek ni zdržal niti pol ure. Da bi bila stvar še hujša, je močne krvavitve spremljala bolečina, česar dotlej ni poznala. Z mesečnim perilom prej ni imela težav, zdaj pa so se samo stopnjevale. Zaskrbelo jo je. Na pregledu je ginekologinja posumila, da ima verjetno miom v maternici.
Sum so potrdili s preiskavo z ultrazvokom, ta je pokazala tudi, kako velik je. Manja je bila stara 27 let in je imela resno zvezo z moškim, s katerim sta se nameravala poročiti in si ustvariti družino. Ko so ji povedali, da bo miom treba odstraniti in da je povsem možno, da ji bodo maternico v celoti izrezali, je dobesedno pobegnila. Ni hotela pristati na možnost, da ne bo mogla imeti otrok. Spraševala se je, zakaj se je miom sploh razvil, kaj je delala narobe. A odgovora ni bilo. Preverila je spletne strani, domače in tuje forume, kjer o svojih izkušnjah pišejo ženske z vsega sveta. Bila je presenečena, koliko jih ima enake težave kot ona. In koliko je takih, ki so zaradi miomov izgubile maternico. Posebej jo je pretresla zgodba enako stare Američanke Stephanie na spletni strani www.fibroidrelief.org, saj je imela precej podobno zgodbo. Zdravniki so ji predlagali, da ji tumor izrežejo. Ko je vprašala, ali bo še lahko imela otroke, so ji odgovorili, da tega ne bo vedela, dokler se ne bo zbudila iz narkoze. Nameravali so ji odstraniti le tumor. Toda med operacijo se lahko kaj zaplete in v takih primerih izrežejo maternico v celoti. Ne morejo vedeti, ali jo bodo lahko obdržali ali ne.
Več vrst operacij
Ko je Manja prebirala vse te zgodbe žensk, ki so bile prestrašene prav tako kot ona, ji je postalo jasno, da bo morala nekaj narediti in da je najbolje, če ponovno poišče strokovno pomoč. Ginekologi so ji razložili, da popolna histerektomija (odvzem maternice) ni edina možnost, da so še drugačne poti, kako miom odstraniti. Ker je bil precej velik, bi bilo smiselno, da ga najprej poskušajo zmanjšati z zdravili. Potem se bo lažje odločiti za poseg. Miom lahko odstranijo tudi laparoskopsko, se pravi minimalno invazivno, skozi mali rez v trebuhu. Vse pogosteje miome odstranijo s posegom, ki mu pravijo embolizacija maternične arterije. Poenostavljeno povedano: s posegom prekinejo dostop žile do mioma, ki tako izgubi dotok hrane in kisika ter začne propadati. Odstranitev maternice je primernejša za starejše ženske oziroma tiste, ki ne nameravajo imeti več otrok. Pa še to le tedaj, ko drugih možnosti ni. Čeprav ponekod skoraj rutinsko predlagajo, da bi ženski izrezali maternico, to tudi iz psiholoških razlogov ni najboljša rešitev. Podatki iz različnih držav so prav grozljivi: ponekod predlagajo nepotrebno histerektomijo zato, da ustanova s tem dobi več denarja. To je Manja spoznala, ko je prebrala zgodbe žensk, ki so dovolj ozaveščene, da so šle po drugo mnenje. In tudi zgodbo mlade ženske, ki so jo hoteli po vsej sili pripraviti do tega, da bi pristala na tako operacijo, a ni hotela.
Zmanjšanje mioma
Ko so Manjo še enkrat pregledali in ji naredili slikovne preiskave, je imela čas za odločitev. Ni ga več potrebovala, saj je v sebi vedela, kaj bo storila. Pristala je na zdravila, ki naj bi pomagala skrčiti miom, da bi bila potem možna manj agresivna operacija, ki bi ji rodila ohranila. Nagibala se je k temu, da bi ji naredili laparoskopsko operacijo, vendar je vedela, da je vse odvisno od tega, koliko se bo miom zmanjšal.
Tri mesece je jemala zdravila in že v tem času so se njene težave precej zmanjšale. Krvavitve so postale normalne, bolečin skoraj ni bilo več. Niti enkrat v teh treh mesecih ji ni bilo treba zaradi menstruacije ostati doma. To je bilo veliko olajšanje, saj si ni mogla predstavljati, kako bi svojemu predpostavljenemu razložila, zakaj je vsak mesec na bolniški. Tega ji do tedaj ni bilo treba, ker se je z zdravili proti bolečinam in s polnim predalom higienskega materiala nekako pretolkla skozi obdobja, ko je bilo najhuje. Seveda pa bi se prej ali slej zgodilo, da bi morala ostati doma. Bolniške, ki trajajo dan, dva ali tri, pa so najbolj sumljive. Zagotovo bi se znašla v položaju, ko bi morala mlademu šefu pojasniti, da ima močne menstruacije. Če bi ji sploh verjel.
Ko je po treh mesecih nehala jemati zdravila, je šla precej napeta, a v velikem pričakovanju ponovno na pregled. Ginekolog ji je povedal, da se je miom precej skrčil, s tem pa so bile večje možnosti za manj invazivno operacijo. Ker ni hotela ničesar pojasnjevati, si je za operacijo in okrevanje načrtovala dva tedna dopusta. Po operaciji je bila kot prerojena. Nasmejala se je, ko ji je šef rekel, da ji je dopust očitno zelo dobro del. Mislila si je, še sanja se ti ne.
