To se dogaja zaradi daljše življenjske dobe in slabo zdravljenih znakov, ki vodijo v hude bolezni, nam je razložil kardiolog Miran Šebeštjen, dr. med., s kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.

»Miokardni infarkt ženske povprečno doživijo deset let kasneje kot moški. Ker je v zadnjih 20 letih infarkt veliko bolje zdravljen, tudi veliko več ljudi preživi. Posledica je, da imajo bolniki srčno popuščanje. Pri moških je povprečna življenjska doba za pet, šest let krajša kot pri ženskah. Drug problem je nezdravljen povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), ki ga je pri ženskah več kot pri moških. To pa vodi do tako imenovanega diastoličnega srčnega popuščanja, kar pomeni, da se sicer srce še normalno krči, vendar se raztegne; a spet ne dovolj, to pa tudi vodi v srčno popuščanje. Čeprav zaradi tega smrtnost ni večja, se močno zmanjša kakovost življenja, » je razložil dr. Šebeštjen. Zdravljenje je enako kot pri siceršnjem srčnem popuščanju. Po besedah dr. Šebeštjena se pri človeku, ki ima visok tlak, mišica srca zadebeli tako kot vsaka mišica pri fizični aktivnosti. Ko pa srce ne zmore več, se raztegne, kar je sicer še vedno neka oblika obrambe srca, prilagajanje.

Povišan tlak pri ženskah

»Pri ženskah je arterijska hipertenzija slabše zdravljena, zlasti v dobi od 40. leta naprej. Natančnega vzroka ne poznamo. Verjetno je, da ženske zlepa ne gredo k zdravniku. Problem je namreč, da se povišanega tlaka ne čuti. Človek se kar dobro počuti, nič ga ne boli. Dokler nima tako povišanega tlaka, da ga začne boleti glava, sploh ne ve, da je kaj narobe. Sicer pa je arterijska hipertenzija slabo zdravljena tudi pri moških. Ko takemu bolniku predpišeš zdravila, moraš nadzorovati, kaj se dogaja. Videti moraš, da zdravila res pomagajo. Bolnik ima lahko tudi tri različna zdravila, pa ima še vedno povišan tlak, kar pomeni, da je treba zdravljenje spremeniti, in to velja tako za ženske kot za moške,« je povedal  dr. Šebeštjen.

Mnogo raziskav je pokazalo, da v družini prav ženske najbolj skrbijo za zdravje družinskih članov. Zato se zdi nenavadno, da ne poskrbijo za zdravljenje visokega tlaka pri sebi. Tako je, meni dr. Šebeštjen, ker ženske skrbijo za zdravje drugih v družini, ne pa za svoje. Po njegovem gre kar nekaj žensk pozneje (relativno pozno) k zdravniku, tudi če imajo bolečine za prsnico.

Tablete so premalo

 Nezdravljena hipertenzija nam torej počasi poškoduje srce, mi pa za to sploh ne vemo. Srce se nekaj časa prilagaja, ko pa se ne more več prilagajati, ima človek težave. Lahko ima povišan krvni tlak deset, dvajset let, pa se tega ne zaveda. Najprej se odebeli srčna stena, potem se razširi srce, takrat pa se začnejo težave. Na srečo se to ne zgodi vsem, ki imajo povišan krvni tlak. Bolnikov, pri katerih pride do srčnega popuščanja, je od 30 do 40 odstotkov. Drugi imajo težave kje drugje.

Če želimo zmanjšali število srčnih bolnic (za bolnike velja enako), je treba poskrbeti za zdravje v celoti. Če je tlak povišan, ga je treba urediti. Enako velja za maščobe in vse druge procese v telesu, ki nam škodujejo. Po besedah dr. Šebeštjena je bolnikom najtežje spremeniti slog življenja. »Najlažje je zvečer vzeti dve tableti pa še zjutraj eno ali dve, vmes pa jesti čips in biti telesno neaktiven. Človek mora nekaj narediti zase. S fizično aktivnostjo se, tudi če se telesna teža ne zmanjša, zmanjša krvni tlak, zmanjša se holesterol, čemur pravimo primarna preventiva. Ta je bistvena.«

Žene vedo, katere tablete jemljejo možje

V naši družbi je prisotna miselnost, da so za zdravje prebivalstva odgovorni zdravniki. To bo treba spremeniti. Vsak je za svoje zdravje odgovoren sam. »Pa tudi vsak sam lahko največ naredi zase. Kadar se pojavijo zapleti, jih rešujemo skupaj. Toda brez sodelovanja bolnikov nihče ne more ničesar. Lahko napišemo sto receptov, zraven še velikokrat povemo, kako je treba živeti, a vse to ne bo nič pomagalo, če bolnik ni sam pripravljen kaj narediti. To je problem bolj pri moških. Če bolnika vprašam, katera zdravila jemlje, se dostikrat zgodi, da je deset sekund tiho, potem pa vpraša, ali lahko pokliče ženo. Če zdravila ne pomagajo, menijo, da so neučinkovita. Ob tem pa sami ne naredijo nič. Tudi poraba zdravil bi bila pri, recimo, arterijski hipertenziji in hiperlipidemiji za nekaj odstotkov manjša, če bi ljudje več naredili zase,« je prepričan dr. Šebeštjen.

V Sloveniji imamo nacionalni program za preprečevanje srčnih bolezni. Pa vendar število srčnih bolnikov ne upada, nasprotno. »V zvezi s tem so bile opravljene raziskave in pokazale so, da je bila arterijska hipertenzija malenkostno, vendar nepomembno boljše zdravljena, odkar imamo program. Indeks telesne mase je bil po petih letih pri istih bolnikih večji. Vse to samo dokazuje, da ljudje sami zase ne naredijo veliko. Ali program ni dobro zasnovan, ne znam razložiti. Pravijo, da se je v Skandinaviji tak program izkazal za učinkovitega. Bodimo odkriti: tam so ljudje tudi finančno spodbujeni, da skrbijo za svoje zdravje; na primer, imajo pravico do določenega števila obiskov zdravnika na leto. Če gredo k zdravniku večkrat, plačajo neko majhno participacijo, enako je pri zdravilih. Pri nas pa gre samo zdravil veliko v nič, ker jih ljudje enostavno ne jemljejo. Če bi plačali neki simboličen prispevek, pol evra ali en evro za recept, bi takoj razmišljali drugače. Ne spoznam se na preventivne programe, vendar bi se tisti, ki se z njimi ukvarjajo, morali vprašati, zakaj so neučinkoviti, in morda kaj spremeniti. V zvezi s tem je zanimivo, da se med mladimi ženskami število kadilk povečuje, med moškimi pa zmanjšuje. Vse več mladih deklet kadi, kar se bo čez 20 let poznalo,« je povedal dr. Šebeštjen.

Cigarete, alkohol in poživila

Zdi se, kot da se politika ne odziva dovolj hitro na dogajanje v družbi. Če se ozremo preko meja, vidimo, da so v marsikateri državi kajenje močno zmanjšali, ko so pošteno podražili cigarete (na Norveškem, na primer, stane škatlica cigaret skoraj 12 evrov, pri nas pa 3,3 evra) in hkrati dvignili trošarino zanje. Z alkoholom, do katerega smo v naši državi še vedno zelo tolerantni, je pri srčnih boleznih nekoliko drugače. »Raziskave kažejo, da v zmernih količinah deciliter vina ali kozarec piva na dan ne bo naredil škode pri bolnikih brez srčnega popuščanja. Pri teh pa, ne glede na to, ali gre za žensko ali moškega, je alkohol prepovedan. Pri nas je kar nekaj bolnikov z alkoholno kardiomiopatijo. Nekateri ljudje so pač občutljivejši za učinke alkohola na srce. Samo zaradi alkohola se lahko srce razširi in ne deluje več enako dobro. Če pa to odkrijemo dovolj zgodaj in če se bolnik popolnoma odpove alkoholu, je to ena najbolj ozdravljivih kardiomiopatij. Nekaj malega je tudi steroidne kardiomiopatije. V marsikaterem fitnesu se da tudi pri nas kupiti poživila. K nam prideta letno eden ali dva bolnika s srčnim popuščanjem, ki je posledica jemanja takih poživil, steroidov in tudi česa drugega. Med rekreativnimi športniki (tek, kolesarstvo) je kar precej dopinga, največ pa ga je pri bodibildingu. Če takšno kardiomiopatijo dovolj zgodaj odkrijemo, jo prav tako lahko pozdravimo, vendar samo, če bolnik neha jemati poživila,« je povedal dr. Šebeštjen.

Nekateri strokovnjaki pravijo, da ženske in moški stvari dojemajo različno, da različno čutijo, tudi razmišljajo drugače. Zdelo bi se logično, da težave s srčnimi boleznimi čutijo drugače. Toda po besedah dr. Šebeštjena to ne drži oziroma vsaj ne v celoti.

»Teh razlik ni mogoče ugotavljati med spoloma, temveč med diabetiki in nediabetiki. Pri bolniku brez sladkorne bolezni je ponavadi znak srčnega infarkta bolečina za prsnico. Zaradi okvarjenih živčnih končičev lahko bolniki s sladkorno boleznijo sicer tudi čutijo bolečino, vendar pa se pri večini te težave kažejo s težkim dihanjem. Pri ženskah je morda res nekoliko drugače tudi to, da pride do težkega dihanja in ne tako izrazite bolečine.«

Na svetovnem spletu si lahko na straneh ameriškega srčnega združenja (American Heart Association) vsak ogleda kratek film z naslovom Just a Little Heart Attack oziroma po slovensko, samo majhen srčni infarkt. Mlada ženska, žena in mati, zjutraj pripravlja vse, kar potrebujejo otroci in mož za v šolo oziroma službo, zraven še zase seveda, postaja zmedena, vse težje diha, dokler se dokončno ne sesede. Ta film je, če beremo zgodbe ljudi na forumu, že nekaj ženskam rešil življenje, ker so pravočasno prepoznale znake srčnega infarkta in poklicale nujno pomoč. Dobro bi bilo, če bi si te znake zapomnile vse ženske. Predvsem težko dihanje ob naporu. Človek prepozna razliko pri hoji navkreber, na primer, ki jo je še pred meseci zmogel brez težav, zdaj pa se mora ustavljati in počivati, ker je tako zadihan. Huda bolečina za prsnico, ali v mirovanju ali pri aktivnosti, je znak, da je treba takoj k zdravniku. Ne jutri ali čez en teden, takoj. Ne glede na to, ali je to ponoči ali podnevi.

Nikar čakati!

Za druge pa, ki čakajo, da »jim bo bolje«, velja, da je treba končno vzeti vajeti v svoje roke in nekaj narediti zase. Krvni tlak si je treba redno meriti. Če je enkrat, dvakrat ali večkrat previsok, je treba k zdravniku, da ga izmeri še on. Morda je res le posledica trenutnega vznemirjenja, vendar je mogoče tlak preverjati 24 ur, kar nam da podatek, ali ima človek v resnici povišan krvni tlak. Treba ga je zdraviti od samega začetka, in to redno. Podobno velja za povišana holesterol in sladkor v krvi. Sicer pa velja vse tisto, kar v medijih trobimo ves čas: zdrava prehrana (predvsem manj maščob, soli in sladkorja, predelanih živil ter več svežih zelenjave in sadja), telesna dejavnost in opustitev slabih navad.