Vendar telo tedaj potrebuje še celo nekaj kalorij več, da lahko uspešno opravi svojo nalogo. Kar je za bolnika težko, saj je vse brez okusa, želodec pa čuti odpor. Dosti ljudi ima med boleznijo čisto posebne želje glede hrane.
Najpomembnejša je tekočina. Kadar zbolijo otroci, odklanjajo vso hrano. Včasih jim je težko vsiliti še pijačo, ki pa je med zdravljenjem najbolj potrebna. Otrok ne sme biti dehidriran, kajti dehidracija ga lahko veliko prej kot odraslega človeka spravi v življenjsko nevarno stanje. Za otroka je zato odlično, če lahko poje nekaj žlic čiste juhe, mesne ali zelenjavne, saj obe vsebujeta predvsem veliko pomembnih elektrolitov. Izogibajte se juh iz vrečk, ker vsebujejo kemikalije. Medicina v povezavi z znanostjo o prehrani pravi, da mora telo med zdravljenjem več delati, zato potrebuje več kalorij. Organizem se bojuje proti napadalcem. Še posebno so dodatne kalorije potrebne, če ima bolnik vročino. Jesti bi bilo treba po običajnem urniku, kot ga je telo vajeno: trikrat, petkrat na dan, odvisno od prehranskih navad. Če bolnik ne je, zmanjša sposobnost organizma za boj z mikrobi, bolezen se bo vlekla dlje, tudi napornejša bo in bolj obremenilna, pravijo zadnje raziskave. V takem primeru je človek še bolj dojemljiv za okužbe.
Bolniki imajo posebne želje. Za bolnika pa čisto običajna hrana vendarle ni primerna. Predvsem je dobro poslušati njegove želje. Če si kakšne hrane posebej želi, je čisto mogoče, da mu bo precej pomagala pri ozdravitvi. Za to ni kakšnih znanstvenih dokazov, niti ni pomembno, ali gre za fizični proces ali samo psihični učinek. Pomembno je, da pomaga. Najprimernejša hrana za bolnega človeka daje telesu energijo, da se laže bojuje proti bolezni, hkrati pa ne draži želodca in črevesja, posebej če mora bolnik jemati antibiotike.
Kaj torej jesti, da bo organizmu najbolj koristilo? Zelo priporočljiva je torej juha, zlasti mesna, ker vsebuje aminokislino cistein. Raziskave so pokazale, da cistein redči sluz v pljučih, s tem pa pomaga predvsem pri prehladih in gripi ter tudi pri drugih boleznih dihal. Poleg tega juha ohranja sluznice vlažne, pomaga pri vnetem in bolečem grlu, manjša možnost, da se dihalne poti zamašijo in pomaga proti vnetju. Cistein je pomemben tudi za presnovo. Bolnik naj torej poje za obrok vsaj skodelico juhe.
Koristnost čajev potrjuje tudi znanost. Pametno je piti kakovostne čaje (predvsem zelenega), ker vsebujejo pomembne antioksidante in s tem vplivajo na hitrejše zdravljenje. Čaj naj bo kuhan vsakič sproti: žličko zelenega čaja (raje uporabite takega, ki ni v vrečkah) prelijte z decilitrom in pol vroče vode, ki ne sme imeti več kot 80 stopinj (da se ohranijo vse koristne sestavine v njem). Čaj precedite po treh ali petih minutah, odvisno, kako močan vam je všeč. Čim dlje je v vroči vodi, bolj trpek okus ima. Zeleni čaj je dobra podpora imunskemu sistemu. Vendar bo koristil tudi šipkov čaj, ki pomaga zniževati temperaturo in ugodno vpliva na želodec. Sadni čaji iz vrečk so koristni, ker so vroči, drugih koristnih sestavin pa nimajo. Ravno narobe, pri marsikaterem so dodane umetne arome.
Bela kožica v citrusih. Da je zelo priporočljivo jesti pomaranče in limone, drži. Le pri grenivkah je treba najprej preveriti, ali jih bolnik lahko uživa, saj se snovi v soku grenivke pogosto vmešajo v absorpcijo zdravil. Toda glavno v citrusih ni vitamin C, temveč bela kožica med lupino in sadežem, ki jo sicer ljudje odstranjujejo. Prav ta je za bolnike (in za zdrave ljudi) najkoristnejša, ker vsebuje flavonoide, ki pomagajo imunskemu sistemu. Krepčilni in za bolnika dostikrat edino sprejemljivi so sadni sokovi. Pa ne tisti, ki jih kupite že pripravljene. Najbolj bo koristil sveže iztisnjen sok, naj bo iz pomaranč ali pa v sokovniku pripravljen sok iz različnega sadja, ki mu lahko dodate tudi zelenjavo (na primer korenček). Bolnik bo dobil tekočino in vitamine, ki pomagajo imunskemu sistemu.
Čili in banane. Posebej priporočljiva je začinjena hrana, kar se najbolj nanaša na poper in čili, se pravi na ostre začimbe, kamor lahko dodamo tudi hren in črno redkev, ki sicer ne sodita med začimbe. Začinjena hrana poskrbi za redčenje sluzi, dihalne poti se ne morejo mašiti. Toda pozor, ta nasvet ne velja za bolnike, ki imajo tako imenovano trebušno gripo, se pravi, da so okuženi z virusi, ki povzročajo prebavne težave. Ostre začimbe jih lahko samo poslabšajo. Takrat je najbolje jesti slane kekse ali prepečenec, ki ne draži želodca. Med zelo priporočljivo hrano sodijo banane, ki imajo veliko kalija, tega pa bolniku navadno manjka. Iz telesa se odvaja pri potenju (kadar ima bolnik povišano telesno temperaturo), driski in bruhanju. Banane so lahko prebavljive, pomagajo znižati temperaturo in nadomeščajo izgubljene elektrolite.
Prepovedano: sladkor in maščobe! Nekaterih vrst hrane se je med zdravljenjem bolje izogibati, ker naredijo več škode kot koristi. Sem predvsem sodi sladkor v katerikoli obliki, najsi so to sladki piškoti, tortice, krofi ali kaj podobnega. Sladkor je namreč najboljša hrana za bakterije in viruse. Z uživanjem sladkorja dobesedno hranimo bolezen, dodatno obremenjujemo imunski sistem in prebavila. Sladkor tudi vpliva na vnetne procese, da se teže končajo. Druga nekoristna hrana so maščobe, ker povzročajo bolečine v trebuhu. Bolnik naj med zdravljenjem je čim bolj nemastno hrano. Tretje živilo, ki je na negativnem seznamu, je mleko in vsi izdelki iz njega. Izjema je jogurt, če ni sladkan in če je nemasten. Pri mleku si znanstveniki niso enotni, nekateri ga priporočajo, drugi ga odsvetujejo. Zato je treba upoštevati tisto, kar vam pravi telo: če si mleka (ali mlečnega izdelka) želite, potem ga zaužijte. Če bo na vas ugodno vplivalo, potem ni nobenega razloga, da ga tudi v času bolezni ne bi uživali. Če pa ne, potem se mu je bolje izogibati. Pravijo namreč, da snovi v mleku spodbujajo tvorbo sluzi, s tem pa bolezen poslabšajo.
