Vsako leto ima več znanja, obenem pa tudi pridelka, ki je tako raznolik, da kar jemlje sapo! Zelenjave in zelišč ni za ozimnico, a dovolj za sprotno uporabo v kuhinji ter seveda za veliko užitka in dobre volje.

Pomembno pojasnilo: balkon Darje Fišer je velik le kakih šest kvadratnih metrov, obrnjen je na zahod, na njem je poleg za korita in lončke dovolj prostora za mizico s stoli za pitje jutranje kave. Če bi imela teraso z več sonca, bi lahko pridelala mnogo več.

Po štirih letih se je balkon spremenil v pravi nasad vseh vrst zelenjave, na katerem bujno rase vse, od paradižnikov do solate, od zelišč do brokolija, jajčevcev in paprik. V tem obdobju leta se balkon še ni razživel in prebudil, Darja Fišer se še pripravlja na novo sezono, a fotografije iz prejšnjih let dokazujejo, kaj vse je raslo na njem in na okenskih policah.

In raslo je zares vse: zelenjava, užitek in znanje. Koliko vrst? »Nisem še štela, a preizkusila sem tako rekoč že vse razen buč in melon. Te imam v načrtu za letos. Celo krompir sem že pridelala. Bilo ga je za en obrok, a vseeno, bil je domač.«

Po spletu je naročala semena in knjige ter ugotovila, da je vrt na balkonu precej običajen v velemestih, kjer ni druge možnosti za vrtnarjenje. Obenem je čudovita sprostitev in še prihranek omogoča. Lani je bila na tržnici le dvakrat. »Šopek pehtrana tam stane sedem evrov, jaz pa ga imam v enem loncu dovolj za vse potrebe.«

Koliko časa na dan je treba porabiti za vrtnarjenje na balkonu? »Odvisno od sezone. Na začetku je dovolj sadike le zaliti enkrat na teden, nato pa vsak dan, kar vzame nekaj časa, morda pol ure.« Kupila je samozalivalna korita in cev, s katero seže do vseh okenskih polic. Škoda le, da ne more priti do žleba in zajemati deževnice.

»Zelo sem zadovoljna s paradižniki v loncih. Imam jih za sprotno uporabo. Ni jih za celo skledo, a jih kljub temu po malem trgam ves čas. Rastejo tako, da visijo čez ograjo, in jih obiram kot grozdje. Imajo dovolj sonca in lani sem jih imela do novembra. Za silvestrovo smo pojedli zadnje. Do konca novembra so bili zunaj, nato sem jih umaknila na toplejše mesto in tam so v miru dozoreli.«

Zelemenjava. Konec marca bo leto dni od začetka zanimivega projekta, ki ga je začela Darja Fišer. »Predlani sem prvič posejala semena, brez izkušenj in mnogo preveč. Bilo mi je hudo, da bi sadike kar zavrgla, zato sem povabila prijatelje, naj jih pridejo iskat. V zameno so prinesli svoje sadike, ki so jim prav tako ostajale. Na začetku smo si jih menjavali le znanci, ko pa so za menjavo povedali naprej, so se mi začeli oglašati še drugi. Nekdo je to objavil še na Facebooku. Tako smo se dogovorili za srečanje, nastala je Zelemenjava. In prišlo je petdeset ljudi! Iz enkratnega dogodka je nastal dogovor za novo srečanje čez mesec dni … Pozneje so nas povabili v park Tabor na eno od prireditev. Tam nas je spoznalo ogromno ljudi, kmalu so se za menjavo sadik začeli zanimati še v drugih krajih po Sloveniji. Klicali so me iz drugih krajev in opisala sem jim naše izkušnje. Po naključju, brez velikih priprav, se je eno od naslednjih srečanj zgodilo kar v trinajstih krajih. To je obenem dokaz, kako ljudje potrebujejo takšne spodbude. Še dragocenejši kot prihranek je pristen stik z ljudmi, ki tja pridejo z namenom in dobro voljo, to pa širijo naprej. Pošiljamo si fotografije, spremljamo pridelavo. Stičišče je spletna stran, ki je zelo priljubljena in včasih tako obiskana, da se kar sesuje (nasmejano). Čas je, da iz ljubiteljske oblike preidemo na zmogljivejši strežnik!«

Andreja Tomšič, strokovnjakinja za vrtnarjenje

Na balkonu, terasi in okenski polici lahko gojimo tako rekoč vse vrtnine. Upoštevati pa moramo lego balkona in prostor, ki ga imamo na voljo. V poletni pripeki je vseeno priporočljivo nekaj senčenja. Tudi pri zalivanju bodimo poleti pazljivi in balkona na zahodni legi ne zalivajmo zvečer, ko so vse rastline pregrete, ampak raje počakajmo na jutro.

Če z balkonskim zelenjavnim  vrtičkom šele začenjamo in prostora nimamo veliko, se lahko odločimo za korito, v katero posadimo dve sadiki paradižnika, vmes pa baziliko za boljši okus. Poskrbimo, da bodo naš balkon obiskale tudi čebele, in v lonec poleg posadimo dišeče cvetlice. V drugo korito lahko posadimo nekaj solate ali rukolo, za okusen solatni krožnik. Kot smo omenili že v prejšnjem prispevku, morajo imeti posode in korita drenažne odprtine, če bodo glineni, pa moramo računati tudi na to, da skozi glino voda hitreje izhlapeva in zato rastline v njih potrebujejo pogostejše zalivanje. Pri visokih vrtninah ne pozabimo tudi na oporo.