Preden preidemo na vrtnarjenje, povejmo nekaj besed o Nuši Derenda kot pevki zabavne glasbe. Približuje se Evrosong, zato naj omenimo le podatek, da si po eni od spletnih anket največ Slovencev želi, da bi nas na tem festivalu spet zastopala prav Nuša. Najbrž vzrok za to ni le njena dobra uvrstitev, sedmo mesto iz Köbenhavna 2001, temveč priljubljenost, spontanost in dobri pevski nastopi. A ta izziv je že mimo. »Naj dobijo priložnost še drugi,« je nasmejano povedala pevka.

V vrtni center po spodbudo. In zdaj k vrtnarjenju: Nuša Derenda priznava, da velikih izkušenj  z njim še nima. Obisk vrtnega centra, kjer je na voljo vse, kar potrebujejo tako začetniki kot izkušeni poznavalci, je bil zanjo prava spodbuda. Ob domači hiši ima dovolj prostora, ki bo najprej namenjen zeliščem in manjši gredi, potem pa se bo vrt zagotovo širil. »Domača zelenjava je pri nas doma neprecenljiva.«

Pevka je priznala, da ji glede vrtnarjenja in kuhanja daje »potuho« predvsem tašča. Stanuje v bližini, na njenem vrtu zraste vse, tako da nikoli ni zadrege z domačim pridelkom. Tudi pri izbiri sadik in semen je večkrat rekla: »To pa bo gotovo zanimivo za mojo taščo, vsako leto ima ta pridelek na vrtu.« Ker pevka z družino živi na podeželju, domačo zelenjavo dobiva tudi od prijateljev in sorodnikov. Njena sestrična se ukvarja z ekološko pridelavo zelenjave.

V vrtnem centru je z zanimanjem proučevala ponudbo, od semen avtohtonih sort do eksotičnih rastlin, od zelenjavnih sadik do zelišč v loncih. Pri vsaki je našla povezavo z uporabo v kuhinji.

Rada eksperimentiram v kuhinji. »Ne bi mogla reči, ali sem bolj navdušena nad klasičnimi jedmi ali nad eksperimentiranjem v kuhinji. Za oboje morata priti želja in navdih. Predvsem pa pri nas cenimo zdravo prehrano z veliko zelenjave.« Če je ob koncu tedna prosta, z veseljem naredi katero od priljubljenih jedi. Radi imajo pripravljene v voku, ki so hitro na mizi, zdrave in okusne.

Tudi pri tem je omenila taščo. »Pri njej se vedno najde dobro domače kosilo. Goveja juha pa je zakon. Zelo se prileže po naporni noči.« In potem dodala: »Od nje sem se veliko naučila, a še vedno premalo. Lepo bi bilo naslediti še kaj njenega znanja o kuhanju in vrtnarjenju.«

Za vse so  vzrok pomanjkanje časa in urniki, pravi Nuša Derenda. Že od nekdaj je bilo tako. Od doma je odšla že zgodaj, ko je v Ljubljani obiskovala srednjo šolo, nato pa se je začela resneje ukvarjati z glasbo in sledili so nastopi. Za umirjena domača opravila tako rekoč ni bilo priložnosti. Spominja se, da je prvič začela kuhati šele v Švici, ko je tam nastopala in je to delala s prijatelji kot del družabnosti.

Pride čas, ko si človek želi delati na zemlji. Verjetno bi si svoj kos vrta omislila že prej, če ne bi bila veliko odsotna od doma zaradi nastopov. »Še psa si ne moremo privoščiti, naši urniki so zelo razgibani, moja dva sinova sta športnika, pogosto hodita na tekme in treninge, tako da bi se kar težko uskladili.«

V življenju pride obdobje, ko si človek zaželi več stika z naravo, umirjenosti, in sem sodi tudi delo na vrtu. »Zdaj sem odločena, da se bom temu bolj posvetila,« je navdušeno povedala. »Mislim, da bom najprej poiskala dobro vrtnarsko knjigo in se nato lotila še prakse.« Začeti namerava v manjšem obsegu, za kaj več pa bo priložnost po navdušenju nad prvim domačim pridelkom.

Ena od novodobnih teorij pravi, da rastline bolje rastejo in obrodijo, če slišijo dobro glasbo. Nuša Derenda ima več kot dovolj možnosti, da jo preizkusi in spravi v življenje. S semeni iz vrtnega centra in z odločenostjo, da se še sama preizkusi v vrtnarjenju, bo pridelkov vseh vrst veliko. Če bo k temu dodala še nekaj prepevanja, polnega energije, pa bo zelenjave dovolj za bližnjo in daljno okolico.

Andreja Tomšič, svetovalka za vrtnarjenje

Ko pride čas za zelenjavni vrtiček

Mnogi začetki  v»vrtičkanju« se pravzaprav zgodijo doma, na okenski polici, ko najprej kupimo sadiko bazilike in rožmarina ter uživamo v njuni rasti, še bolj pa v vonju in okusu. Kasneje, ko se odločamo, da bi pravzaprav želeli več, pa je čas tudi za zelenjavni vrtiček. Površina, kjer bomo gojili zelenjavo, mora biti vsaj od šest do osem ur dnevno obsijana s soncem, imeti pa mora tudi dobro vrtno zemljo. Če je le možno, naj gredice potekajo v smeri sever–jug, saj bo tako izkoristek sonca največji. Potrebujemo še orodje, organsko gnojilo ali kompost, vir vode za zalivanje in delo se lahko začne.

Ko prvič izbiramo vrtnine za domači zelenjavni vrt, se odločimo za tiste, ki nam pri vzgoji ne bodo delale preveč težav. Začnemo lahko z bučkami, solato, korenčkom, redkvico, rukolo, nizkim fižolom, vmes posadimo že nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj. Pri razvrščanju vrtnin po gredicah upoštevamo dobre sosede in mešane posevke. Med rastjo vrtnine zalivamo, kar je predvsem pomembno na začetku rasti in v dolgotrajnejših obdobjih brez dežja. Zalivamo zgodaj dopoldne ali zvečer. Redno jih moramo pleti in enkrat med rastjo dognojiti. Zelenjava z domačega vrta je najokusnejša, pa četudi ima solata kakšen rjav rob in korenček luknjico več. Vemo namreč, kje je rasla in kako je bila negovana, predvsem pa, koliko pozornosti smo ji namenili.