Odtlej pri hiši ni miru. Že pri zajtrku babica odpre razpravo o svinganju, menda obstajajo celo legalni klubi, vse skupaj pa pomeni približno tole: investiram (začasno) svojega partnerja, zato pa dobim (začasno) drugega, ki ga moram potem vrniti, ne glede na to, ali mi je oni drugi bolj všeč kot moj.
Saj to ni nič novega, nerga babica. Nekoč, v davnih časih, so bile zabave z menjavo partnerjev v modi, celo žrebali so, kdo na zabavi bo pristal s kom v postelji, potem pa so nekako zvodenele. »Po mojem zato, ker so si zamenjevalci spolnih organov namesto seksa popestrili zdravstvene kartončke z aidsom,« se je razgrevala babica. »Ne razumem, zakaj bi bili zakonski pari, ki hodijo v razvrat skupaj, bolj zdravi od onih, ki se hodijo kurbat posamično,« sem pristavila jaz. Kako, a prihajajo na partije s testi, da nimajo tega ali onega? Po drugi strani se najbrž čisto vse zgodbe tako ali drugače izžrebanih začasnih partnerstev tudi niso srečno končale. Kaj pa, če si gospod in gospa nista bila všeč in sta se namesto s strastjo obdarovala s kletvicami ali še čim hujšim? Kaj pa, če sta si bila preveč všeč in sta potem svoja stalna partnerja razveselila s kovčkom pred vrati?
»Po treznem premisleku sem ugotovila, da zadeva le ni tako neumna. Da je pravzaprav povsem na mestu,« je rekla babica pri večerji. »Le čemu bi gospodje zapravljali denar za prostitutke ali celo za ljubice, ki so pod črto precej dražje in tudi nevarnejše? Namesto tega plačajo pristojbino v klubu, seksa pa jim ni treba plačati, ker pač dajo na razpolago svojo soprogo. Družinski proračun tako precej manj trpi in otroci ne bodo lačni. Za povrh gospodje vedo, kje so soproge in približno kaj počenjajo. In gospe prav tako. Nobenih očitkov, nikakršnega ljubosumja. Kurbali smo se v čistih in jasnih okoliščinah, organizirano in tako rekoč pod nadzorom, lahko rečejo. Za povrh je država pobrala davek na razvrat, s tem bo asfaltirala ceste po poplavah in čistila vodotoke. Torej je vse v redu, kajne?«
Med pogovorom sem opazovala cenjenega soproga, ki si je ogledoval zavese (že dolgo jih nismo oprali), in ta mlade, ki so se nekaj nasmihali, nihče pa ni hotel priznati, da vedo za takšne klube. Na spletu je marsikaj, je bevsknil koruzniški zet. Ampak po spletu se za zdaj ne da seksati, sem sitnarila. Vseeno se je treba srečati. Le nekaj mi ni jasno – so morda seksualni sladokusci, ki si želijo poskusiti čim več strastnih delikates, razdeljeni po kategorijah? Ali pa ne in je prav v tem čar? Recimo, da prispevaš v moški paritveni fond enega plešastega, trebušastega, naglušnega in z dioptrijo minus sedem, v zameno pa dobiš zbodibildanega atleta največje kategorije (v vseh ozirih)? Pri tem pa tvoj plešasti naglušnik zadene krhko plavolasko, o kakršni sanja že od otroštva?
Kaj si pri tem mislita bilder in plavolaska, sem modrovala. Cenjeni soprog pa, da je bila riba zelo okusna, ravno prav pečena. Zdaj se pa spokajmo spat!
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
