Že decembra so zacveteli znanilci pomladi: leska, zvončki, marjetice, forzicija. Mnogi se veselijo, da imajo januarja na vrtovih bujen regrat in sveža zelišča ali pa prihranek pri predragem ogrevanju. A za naravo in ravnovesje v njej bi bilo bolje, da je zima mrzla. Kateri so plusi in minusi take pretople zime? Nas aprila čakata sneg in pozeba?
»Podnebje se nam res vse hitreje in izraziteje spreminja. Ne gre več le za postopno ogrevanje, ampak bolj kot ne skokovita nihanja. Ta so tako poleti kot pozimi zelo opazna. Seveda nas lahko skrbi. Če bi imeli taka odstopanja poleti, bi bile temperature zraka vsak dan okrog 40 stopinj Celzija. Na prvi pogled seveda topla zima nima takojšnjih negativnih posledic. Pri kurjavi, na primer, smo prihranili, pa pri soljenju in pluženju cest tudi. Manj je padcev in zlomov, ker ni tako ledeno po ulicah. Verjetno pa bomo ta prihranek pri ogrevanju izničili poleti, ko bo treba hladiti naša bivališča. Slabih plati je še več: brez snežne odeje bodo tla spomladi bolj nagnjena k suši, v rekah bo manj vode in manj bo elektrike iz hidrocentral. Preživeli bodo škodljivci, od polžev do insektov in glodavcev. Tudi sadno drevje potrebuje nizke temperature, da normalno obrodi. Še vedno drži, da je za naravo bolje, če je zima mrzla. Na pretople zime se naša vegetacija še ni prilagodila. Prezgodaj se bo razvila in bo zelo podvržena nevarnostim pozebe. Rekreacije na snegu skoraj ni, turistični delavci in smučarski turizem so že prizadeti. Manjša je tudi proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov,« našteva prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z biotehniške fakultete v Ljubljani.
Rastline bodo manj odporne
»Toplo zimsko vreme pravzaprav vpliva na vse, posredno ali neposredno, v vseh ekosistemih. To je večplasten problem. Modeli podnebnih sprememb napovedujejo pogostejše toplejše zime in bolj vroča poletja. Cvetenje pomladnih rastlin pozimi je rezultat preteklih anomalij, saj je bilo že prejšnjih devet mesecev nadpovprečno toplo. Nizke temperature lahko pričakujemo vse do konca marca ali še dlje. Zato prezgodnje prebujanje, odganjanje in cvetenje rastlin pomeni tveganje, da bodo ti mladi in nežni deli rastlin pomrznili. To je za rastline stres, saj bodo izgubile velik del energije ob nepravem času. Posledično bodo manj vitalne in odporne ter bolj nagnjene k boleznim in poškodbam zaradi škodljivih organizmov. Vse to bo vplivalo na pridelek v kmetijstvu in zdravje gozdov,« pojasnjuje dr. Nikica Ogris z oddelka za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije.
Manj snega, manj vode
A to še ni vse. »Če ne bo snega oziroma bo prej izginil, bo manj vode za ekosisteme, kmetijstvo, hidroelektrarne. Povečala se nevarnost za sušo že spomladi in za ekstremne vročinske valove poleti. Ti vodijo k večji požarni ogroženosti in več požarom, ki onesnažijo zrak z delci PM2,5 in PM10. Če pozimi ni snega oziroma ga je manj, ima to slabe posledice tudi na zimski turizem. Prav tako se lahko poveča nevarnost poplav že pozimi. Po drugi strani pa je potrebno manj energije za ogrevanje in je vegetacijska sezona daljša,« še doda dr. Nikica Ogris.
Pretopla zima napoveduje pozebo
»Za sadno drevje pomeni pretopla zima predvsem težave, saj topli zimski meseci napovedujejo zgodnjo pomlad, s tem pa tudi pomladansko pozebo sadnega drevja. Kaj se dogaja? Sadne lesnate rastline v prvih jesenskih mesecih opravijo genetsko zapisano t. i. fiziološko dormanco, to je stanje nujnega fiziološkega počitka. Ko je ta prvi del počitka opravljen, sledi t. i. ekološka dormanca, ko nizke temperature zadržujejo razvoj rastlin oziroma začetek novega letnega ciklusa, prehod v brstenje, cvetenje. Vsaka stopinja nad 8 stopinjami Celzija ne zadržuje več rastline v stanju zimskega počitka, temveč jo žene v prebujanje in brstenje. Bolj ko je zima topla, več ko je toplih dni, prej bodo sadne rastline zacvetele. Če začne lesnata rastlina že v januarju nabirati aktivne temperature, jih v februarju, ki je na primer mrzel, ne izniči več, prebujanje je že šlo naprej. Naslednji topli dnevi bodo le še nadaljevali fenološki začetek v novi rastni dobi,« pravi dr. Matej Stopar, strokovnjak za sadjarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
foto: ARHIV ANDREJE SUŠNIK, MATEJA STOPARJA, METKE HUDINA, ARHIV BOŠTJANA NOČA
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.
