Noben zakon ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši, še bolj po meri tistih, ki vladajo – pa so poslanci SDS, SMC, NSi in manjšinska poslanca šli in vložili novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Kaj manjka staremu zakonu, kaj je potrebno popravka, kaj jih tako boli? Tole: politika ima premalo vpliva v šolah in bogpomagaj, celo v vrtcih. Pomembno je imeti svoje ljudi tudi v vrtcih, očitno.
Pomanjkljivost bi v tokratnem zakonu tedna v koaliciji rešili s povečanjem števila predstavnikov ustanovitelja (lokalna skupnost pri vrtcih in osnovnih šolah, država pri srednjih) v svetih vrtcev in šol. Ker pa se število članov svetov tudi po novem ne bo spremenilo, pomeni vsak predstavnik ustanovitelja več enega predstavnika preostalih – zaposlenih, staršev, dijakov – manj. In bodo tako številnejši predstavniki ustanovitelja imeli več moči – pri nastavljanju ravnatelja, za to namreč gre – vsi drugi pa manj.
Po sedanjem zakonu ima ustanovitelj v svetu tri od enajstih članov, po novem jih hoče pet, zaposleni pa bi namesto petih članov v svetu imeli le še tri. V srednjih šolah bi imeli tudi dijaki in starši manj predstavnikov. In bi bilo tako predstavnikom ustanovitelja, torej županom ali vladi, laže nastaviti ravnatelje po svoji meri, barvi in okusu.
Ne, ne in še enkrat, ne, kakšna politizacija neki, je rekla poslanka Mojca Škrinjar, ta neizčrpni vir zabavnih domislic o jogurtih in takem, ki tudi tokrat ni razočarala: da bi s tem preprečili epizode, kot je bila tista z ravnateljem iz Prebolda, ki je nasprotoval epidemiološkim ukrepom, pa ga svet šole kljub pozivom ni hotel odstaviti, je rekla. Hočem reči, KAKO BODO PA VEDELI, da NJIHOVv ravnatelj ne bo klatil neumnosti? Ker je prave barve in zatorej imun, domnevam?
Strokovnjaki, ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, se strinjajo, da je predlog nestrokoven. Pa da so v njem stvari, ki tja ne spadajo. Tole je še posebno dišeča cvetka – hecno, po nesreči se mi je zapisalo smetka – da je pet predstavnikov zaposlenih menda preveč tudi zato, ker je potem ubogi ravnatelj prisiljen biti všečen zaposlenim, kar pa ni dobro. Ja, ker če ga sovražijo, prezirajo in se ga bojijo, sta potem vrtec/šola toliko boljša? Ker nam prav to, NATANKO TO manjka v tej deželi, še več osovraženih voditeljev?
Profesor pedagogike na Filozofski fakulteti Damijan Štefanc je prijazno spomnil, da je ista stranka, pri novem predlogu prvopodpisana SDS, že leta 2006, takrat pod šolskim ministrom Zverom, naskakovala isti člen istega zakona – z istim namenom, podreditvijo imenovanja ravnateljev političnim interesom. Samo argumenti so tokrat drugačni, pravi profesor – nekateri so celo popolnoma nasprotni tedanjim.
Kaj nas torej čaka, če bodo o izobraževanju in vzgoji naših otrok odločale mojceškrinjar – nekoč je bila ravnateljica, ste vedeli? – in angelcelikovič? Lažja vpeljava verouka v šole? Pa kakšne orožne vaje morda – zdaj, ko bomo nakupili toliko novega orožja, nam manjkajo samo še soldati. Vsekakor pa je treba začeti zgodaj. Zelo zgodaj. Čim prej – in se sprašujem, ali nam bodo zdaj politično nastavljali še vodje porodnišnic?
Zarja Jana št. 44, 2.11.2021
