Pri takšnih rečeh je pametno kar takoj razkriti, kam spadaš – vsi v družini (razen otrok) smo cepljeni. Pač zaupamo znanosti in ne verjamemo v svetovne zarote selektivnega redčenja prebivalstva (»ta stari, stegnite se«). Moj osebni motiv je bil, da bi se lahko čim prej začela normalno družiti, izdatno je pripomogla grožnja, da ne bom videla vnukov, dokler ne bom vsaj za silo varna. Odločitev za cepljenje je podkrepila drama v daljnem sorodstvu, ko je vnuk okužil necepljena dedka in babico in oba sta umrla.
Če bom torej imela smolo, bom zbolela, a dovolj blago, da bom bolezen prebolevala doma. Tu in tam se kateri od cepljenih vseeno znajde v bolnišnici, eden ali dva od stotih, ki so tam zaradi covida. 98 odstotkov pacientov pa je necepljenih. Tudi za slabe matematike je razlika očitna. A kaj, ko logika in preračunavanje v strupenem ozračju nezaupanja ne veljata prav nič. Cepljeni obtožujemo necepljene, da bodo krivi, ker bomo jeseni znova v kolektivni karanteni, in da si kupujejo varnost na naš račun, necepljeni nas krivijo, da z vztrajanjem pri PCT-certifikatu posegamo v njihove osnovne človekove pravice. Naj jih torej pustimo pri miru, ukinemo varnostne ukrepe in necepljene prepustimo usodi. Kar bodo naredili Britanci, pa Belgijci, Izraelci in še kdo. Ampak pri njih je precepljenost med 80 in 90 odstotki, računajo torej lahko, da bolnišnice ne bodo na robu kolapsa, kot so bile zadnji dve leti. Pri nas je precepljenost komaj 40-odstotna. Bodo bolnike, ki se niso hoteli cepiti (razen tistih, ki se zaradi različnih razlogov ne smejo), zares prepustili usodi, kot grozi direktor ene od bruseljskih klinik, češ da bodo necepljenim zelo zagrenili življenje? Tudi pri nas se slišijo glasovi nekaterih zdravnikov, češ da covidnih bolnikov, ki se nočejo cepiti, naj ne bi sprejemali v bolnišnice, ampak v posebne hale, kjer jim bo na voljo kisik. Halo?! Kako je že s Hipokratovo prisego in podobnimi etičnimi zadevami? Necepljene že tako ali tako izločajo številni gospodarstveniki doma in po svetu – ali se cepi ali pa dobiš odpoved. Ponekod (Francija, ZDA) nekaterim poklicem zapovedujejo cepljenje – ali pa naj gredo drugam. Pa bomo videli, kaj vas bolj skrbi – finančna varnost ali pretiravanje okrog nevarnosti cepiv.
Postali smo torej eni in drugi, pro- in proticepilci, oboji na trenutke enako zadrti in nasilni, predvsem pa gluhi za argumente nasprotne strani. Seveda globoko obžalujem, da so nekateri ljudje v resnici na smrt prestrašeni in v tej svoji veri iščejo zgolj in samo argumente, ki podpirajo njihov strah. In jih seveda najdejo na družbenih omrežjih, kolikor hočejo.
Več v reviji Zarja Jana, št. 33, 17.8. 2021
