Saj ne moreš verjeti, da je bilo vse tako, kot je videti, ampak očitno je bilo. Beloruska atletinja Kristina Timanovska je na tokijskem letališču zaprosila tamkajšnjo policijo za pomoč – in jo je dobila. Dva trenerja sta jo poskušala stlačiti v letalo in jo poslati domov pod pretvezo, da ima duševne težave, da se ji je skratka zmešalo, in v Minsku bi nedvomno končala v eni od takšnih ustanov. Kaj je takšnega storila? Ker vse beloruske tekačice niso dobile ustreznih protidampinških potrdil, jo je hotel trener, ne da bi jo sploh vprašal, vtakniti v tekaško ekipo 400 x 400 metrov. Kristina pa je šprinterka, torej specialistka za kratke proge. In je na družbenih omrežjih potarnala, kaj se ji je zgodilo. Klofuta je bila takojšnja, obrekuje namreč svoje trenerje in svojo državo, torej marš domov. Čeprav je vidno prepadeno dekle pred kamero zagotavljalo, da je politika ne zanima in da ljubi svojo domovino in da hoče domov, le zagotovilo potrebuje, da se ji ne bo nič zgodilo, se je vse skupaj na koncu izkazalo za manjšo laž. Bila je med tistimi 2000 beloruskimi športniki, ki so podpisali protest po volitvah, na katerih je v zelo sumljivih okoliščinah zmagal Lukašenko. On in njegovi pa zelo dobro vedo za vsakega državljana, kdo je za in kdo proti največjemu evropskemu avtokratu, ki je svoje športnike pospremil na olimpijado z besedami, naj ne hodijo domov, če bodo ostali praznih rok. Jasno je, da se ga trenerji bojijo kot hudič križa in da bodo naredili vse, kar jim iz domovine ukažejo. Ali pa lahko tudi sami prosijo za azil.
Videti je, da je človek, ki je pripravljen ugrabiti tuje letalo, da iz njega izbeza beloruskega disidenta, nedotakljiv. Doma ga ne morejo zrušiti, ker je okrog sebe nastlal preveč ljudi, ki bodo po Lukašenkovem padcu končali pred sodiščem ali na begu, zato je njihov življenjski interes, da ostane predsednik za večno. Drugi, ki so proti, se ga upravičeno bojijo, ravnokar je eden od njih končal v Ukrajini na vrvi, še prej pa so ga na smrt pretepli. Dokler Putinu, ki se tudi ne more pohvaliti s preobiljem demokracije, ne bo presedel, Belorusi nimajo veliko možnosti, da bi svobodneje zadihali. Nad njihovim predsednikom je očitno le modro nebo.
Trenutno je tako tudi z našim predsednikom vlade. Čeprav uničuje STA, izsiljuje izbor evropskih tožilcev po svoji izbiri, nastavlja svoje ljudi povsod, čeprav nimajo ustreznih kvalifikacij, očitno je pred čistko tudi nacionalka, da drugih zadev niti ne naštevamo – mu ne moremo nič. Izgovori in pojasnila, ki jih ob posamičnih škandalih dobivamo, so le nesramen posmeh.
Več v reviji Zarja Jana, št. 32, 10.8. 2021
