Vsak konec pomladi, ko mraz odteče nazaj v nebo in se večerom skrhajo podočniki, me otročje hrepenenje zdrami iz krompirjelikega stanja, v katerem sem preživel zimo, in napolni me znan nemir. Pa pride dan, ko vstanem, se pretegnem, upognem škripajoče sklepe in jih naoljim z najboljšim namenom, zmolim očenašek k vse manj elastičnim tetivam; obujem si pošvedrane superge, preluknjane na koncih, pograbim oranžno žogo in grem na igrišče z jasno zavestjo, da zelo verjetno začenjam svojo zadnjo sezono naraščajoče negracioznega tekanja/stopicanja pod koši.
Kaj mi je bilo tega treba, da sem se pri svoji škratovski konstituciji, kratkih ročicah in kroničnem deficitu atletskih sposobnosti zaljubil ravno v basket; mar bi se posvetil čemu primernejšemu mojim danostim, na primer trebušnemu plesu. Ampak ne, meni so od nekdaj všeč ta žoga, izraznost igre, ritem, izmenjevanje eksplozivnih in mirnih gibov, stapljanje s kolektivom in skrivno naslajanje ob solerskem frajerišenju, ko se ti posreči posebej lepa poteza. Povsod drugje je bilo toliko odgovorov in tako malo vprašanj, toliko mnenj, toliko odgovornosti, nevarnost predoziranja z resničnostjo, premočna slutnja prevare odraslosti in potem ničvredno spoznanje, da je bila slutnja upravičena – le tam, na igrišču, so bile zadeve vedno preproste, tu je žoga, to je koš, zdaj pa špilaj. Tam sem se lahko igral in sanjal, da se bom igral za vedno, sanjal sem o priznanju, o uspehu, o zabijanju, o NBA – pa bi se sanje uresničile že, če bi me vrstniki kdaj priznali, me potrepljali po hrbtu, presrečen bi bil, če bi kdaj slišal, da sem dober. Žal nisem, ker nisem bil, kje pa, vendar sem grizel, pilil uborno tehniko, delal vaje za odriv, študiral poteze profesionalcev, ure in ure, leta in leta, poškodbo za poškodbo; koleno je zamlelo že pri petnajstih, platfusarska gležnja sta kipnila vsako poletje, zamajana statika telesa je pri dvajsetih in še malo prestavila hrbtenična vretenca – jaz pa sem se še kar igral. Tudi ko so otroške sanje odletele nad novo, omejitvam in letom primernejšo pašo.
Zarja Jana, št. 20, 18.5. 2021
