Najbrž bi težko našli človeka, ki ga ni v dno duše pretresla smrt deklice, ki jo je ogrizel pes. Nesmiselno je modrovati, kdo vse bi lahko bil v tej zadevi kriv, lahko samo globoko sočustvujemo in obžalujemo. Pes je bil privezan, na dvoriščnih vratih je bilo opozorilo, da je hud, deklica, ki je prišla s sosednjega dvorišča, je bila dovolj velika, da ni bilo treba nadzorovati vsakega njenega koraka. Kosmatinca je hotela pobožati, najbrž je mislila, da bi se tudi on rad pocrkljal, v bistvu pa je nadlegovala psa čuvaja, ki je branil svoj teritorij. In se je zgodila tragedija ter sesula življenja ljudi na obeh straneh ograje.
Na spletu najdete na tisoče amaterskih posnetkov, ki nas spravljajo v solze in smeh, v glavni vlogi pa so večinoma otroci, psi in mačke. Igrajo se skupaj, jedo, spijo, se objemajo, ljubkujejo in iščejo drug pri drugem zatočišče, kadar so žalostni. Fotografije otrok z živalmi zmeraj pritegnejo, filmi, v katerih nastopajo otroci in njihovi kosmati ljubljenci, praviloma doživijo uspeh. Prepričani smo, da živali za otroke niso nevarne, četudi jih cukajo za rep in jim grizejo ušesa. Tudi sama sem mislila, da psi otrokom nič ne naredijo, enega sem opazovala v nekem otroškem zdravilišču, ko je renčal na odrasle, otroci pa so lahko z njim počeli, kar so hoteli. Potem mi je neki biolog, ki je tudi lovec, dopovedal, da so psi, pa četudi jih je le za dobro ped, še zmeraj zveri in da lahko splet okoliščin tudi najmirnejše med njimi pripravi do tega, da so napadalni. Treba je biti previden in pozoren – in pika. Pa se kljub temu lahko zgodi nesreča, na katero ne moreš vplivati. Ena najbolj nenavadnih nezgod se je pripetila pred leti, ko je sicer prisrčen in miren domač pes ugriznil otroka, psa so dali uspavat in pri obdukciji ugotovili, da je imel v ušesu oso, kar ga je popolnoma spravilo s tira.
Tragedija, ki se je zgodila, bo morda marsikaterega skrbnika živali pripravila do tega, da bo premislil, ali s kosmatim družinskim članom sploh zna ravnati. V zadnjem letu se je skokovito povečal promet s pasjimi in mačjimi mladički, tudi zavetišča so precej prazna, saj smo si hoteli lajšati karanteno z živalcami, ki znajo biti skrajno ljubke in zveste. Za povrh so hišni ljubljenci odlični terapevti, ki nas umirijo in razveselijo, kadar smo nervozni in žalostni, nekateri celo zaznajo bolezni, ki nas najedajo, ali fizične nevarnosti, ki nam pretijo. Ampak – v prijetnem sožitju z živalmi smo lahko le, če o njih kaj vemo, če se poučimo, kako z njimi ravnati, in če jim priznamo, da imajo svojo voljo in svoj življenjski slog. Sicer lahko postanejo ta ljubka kosmata bitja zelo nevarna.
Zarja Jana, št. 12, 22.3. 2021