Od kod mi zdaj te koprive? Bila sem še zelo mlada, ko sem rinila s fičkom nekam na Gorenjsko, od koder nam je pisala priletna gospa, češ da jo vsi ogrožajo. Ni sicer napisala, kaj se dogaja, a je bilo pismo tako polno gorja, da ga nismo mogli ignorirati. Jana je bila velikokrat v vlogi socialnega skrbstva, tako dolgo smo namreč sitnarili od »organa do organa«, da so se včasih zadeve uredile, še preden je članek v reviji sploh izšel. Ljudje pač od nekdaj vedo, da imajo mediji veliko moč in da je prav hudo zlorabljati ne morejo, ker imajo vsi, tudi nasprotna stran, možnost povedati svoje. Zato je demokratična iznajdba, ki se imenuje varstvo osebnih podatkov, ljudem sicer zagotovila potrebno intimnost, hkrati pa je omogočila, da se male in velike grdobije pometejo pod preprogo. Da ne bi koga prizadeli, čeprav bi si morda to zaslužil.
Ko sem pripotovala v tisto gorenjsko vasico, me je pričakala jeznorita priletnica, ki me je pri priči odvlekla na vrt. »A vidite, kaj mi sosedje počnejo,« je kričala. Vsa vas se je zbrala ob ograji in strmela vame, sodnico. Vsem je povedala, da prihaja nekdo, ki bo končno napravil red. In kaj je narobe, sem končno izdavila. Pokazala mi je šopek kopriv na robu vrta, a vidite, nalašč nočejo pokositi trave na svoji parceli, da potem plevel vdira na njeno stran ograje. Tudi njihova gnojnica je nekje tu, no, zdajle je sicer ni, potuhnila se je, niso je spustili na moj vrt, so vedeli, da pridete, je bevskala. Povejte, kaj bi pa vi naredili, me je strogo vprašala. A veste, izpulila bi tisti šopek kopriv in povabila sosede na kavo, sem butnila in se odpravila proti svojemu fičku. Za menoj so se zapodili njeni otroci in sosedje, vpili drug čez drugega in mi skoraj odtrgali vrata na mojem dragocenem avtu. Iz kričanja sem izluščila, da so se že pritoževali na krajevno skupnost in na sodišče, pa jih nihče ne jemlje resno. Komaj sem se rešila od tam. Hči jeznorite gospe mi je potem po telefonu povedala, da ima mama podobne težave že dve leti in da ne vedo, kaj naj naredijo, skregala jih bo z vso vasjo. Seveda sem ji svetovala zdravnika in ji prisegla, da o zadevi ne bom pisala, obljubo prelamljam šele zdaj, ko bi imela gospa vsaj 120 let.
Danes, ko že skoraj vsi vse vemo o nekaj vrstah demence, starostne depresije, paranoje in drugih nevšečnostih, ki lahko zadenejo dolgožive, omenjenega cirkusa morda ne bi bilo. So pa drugi, tudi komaj razumljivi. Ravno te dni je Štajerska varda z razvpitim vojvodo Andrejem Šiškom na čelu vložila ovadbo proti ormoškim svetnikom, ker jim občina odreka gostoljubje.
Več v reviji Zarja Jana št. 33, 18. 8. 2020
