Maja se bomo najbrž cvrli pri trideset in več stopinjah, vsaj zadnja leta je bilo tako, in takrat bo izginila večina virusov, vključno s tem, ki nam je obrnil življenje na glavo. Gospodarstvo bo, kot kaže, shirano, statistike in primerjave pa bodo pokazale, sodeč po tistem, kar vemo zdaj, da se koronavirus ni izkazal za tako morilskega, kot so bili strogi ukrepi za njegovo zajezitev. Predvidevanja kažejo, da bo veliko več ljudi umrlo zaradi običajne gripe in viroz, da o drugih boleznih, ki si jih nakopljemo z nezdravim življenjem, niti ne omenjamo. Zakaj torej takšna panika? Odgovor se je pokazal sorazmerno hitro – ker noben zdravstveni sistem ni sposoben zagotoviti ustrezne obravnave za številne bolnike, pri katerih se koronavirus prebije globoko v pljuča. Edina pot je, da te »številne« zmanjšamo na minimum, to pa je možno le tako, da prebivalstvu omejiš fizične stike in ga prepričaš, da upošteva vse, kar lahko obvaruje pred okužbo.
Ta hip je vsa severna polobla, kjer se končuje zima, v nekakšni vsesplošni akciji nič nas ne sme presenetiti, čeprav smo bili očitno vsi bolj ali manj presenečeni. Ko smo zaprli mejo z Italijo, smo si prislužili grajo Macrona in Merklove, češ da pretiravamo. Seveda ne eden ne drugi nista videla slovenskih mest na zahodni meji – medtem ko so bili Italijani v karanteni in brez razloga niso smeli hoditi po svojih krajih, so mirno drli čez mejo k nam po bencin, v trgovine, restavracije in igralnice. Od prejšnjega četrtka, ko je bilo dokončno jasno, da se zapirajo vrtci, šole, številne ustanove, odpovedujejo prireditve, da delajo tisti, ki lahko, od doma in da tudi trgovine ne bodo imele kar naprej odprtih vrat, se je za večino prebivalstva zastavilo pomembno vprašanje – kaj so to običajne zaloge za teden, dva, tri? Je pametno zabiti zamrzovalnik s svežim kruhom, za drugo pač potem ni prostora, ker se nikakor ne bomo ubadali s peko kruha, čeprav bomo doma in tudi kakšno kuharsko knjigo imamo najbrž pri roki? S primorskega hriba sem se spustila v dolino po običajno »špezo« za čez vikend in ugotovila, da ni čebule, ni krompirja, nikjer nimajo prav nobenega razkužila – ker jih imajo eni doma polne police. Se bomo torej razkuževali s šnopsom in eteričnimi olji? Zakaj pa ne, le vedeti moramo, da je to mogoče.
Medtem ko eni dvigujejo cene zaščitnih sredstev in medicinskih pripomočkov, drugi odpirajo svoje bogate denarnice in aparature velike vrednosti bolnišnicam podarjajo. Svet se je raznežil, ko je dobila Italija, ki je trenutno najbolj ogrožena, polno letalo medicinskih pripomočkov pa tudi kitajskih zdravnikov, ki o virusu vedo največ. Svetovni NNNP ni pokazal le, kako ranljivi smo, ampak da znamo biti tudi solidarni. Na vseh ravneh. Utrujeni zdravniki na infekcijski klini so bili gotovo veseli malice in kave, donacije Mercatorja. Ne zato, ker so bili hudo lačni, ampak ker nekdo misli nanje in ceni njihovo delo.
Izkazalo se je, da je v takšnih (in še marsikaterih drugih) primerih državno zdravstvo edino učinkovito, to so pokazale izkušnje z vsega sveta. Kar je lekcija za novo vlado, ki je naklonjena privatizaciji zdravstva. Mimogrede – zdi se, da bomo zelo pogrešali ministra Šebedra, ki vzbuja zaupanje.
Koronavirus je prva takšna množična vaja, pri kateri so v karanteni cele države, tega doslej nismo doživeli. Bo pa poučna za primer, če bo zakrožil po svetu (še) hujši mikrob.
