Kamera je zgovorna, zato od nobenih TV poročil ne vstanemo pomirjeni in dobrovoljni. Po barcelonskih ulicah in trgih se zbira čedalje več besnih prebivalcev s transparenti in fotografijami svojih narodnih junakov za rešetkami. Saj ne moreš verjeti, da obstajajo leta 2019 v Evropi politični zaporniki, obsojeni na dolgoletne kazni. In zakaj? Ker so hoteli referendum o neodvisnosti. Če ga država ne bi grobo preprečila, verjetno sploh ne bi uspel, saj je v Kataloniji veliko prebivalstva od drugod. Odločanje o svoji usodi je ena od najtemeljnejših človekovih pravic, tega pa španska vlada ne priznava. Spreneveda se tudi EU, češ da gre za notranjo zadevo demokratične Španije. Pritegnilo je tudi slovensko vodstvo z enakim argumentom. Kako je že bilo z našim referendumom, ki smo ga v precej manj demokratični (celo komunistični) Jugi mirno izpeljali? Naš zunanji minister, ki je vrhunski pravnik, ponavlja iste floskule kot odhajajoči Juncker. Mar je pozabil, da so človekove pravice nad pravicami države? Zavedam se, da takšne besede ne sodijo v komentarje, a si ne morem kaj, da ne bi zapisala – fuj!
Čeprav sodi Lenin med opljuvane komuniste, je vedel nekaj (najbrž se je veliko naučil v večnacionalni Švici, ki uspešno deluje že več kot 700 let!), česar današnji politiki nočejo razumeti – da so mednacionalna trenja velikanska in nevarna energija, ki jo lahko umiri le ustrezna oblika samostojnosti. Lenin je dal Kurdom avtonomijo na jugu Armenije, ki jo je Stalin potem seveda ukinil. Nacija, ki šteje okrog 30 milijonov, ne ve se natančno, koliko, ker je razdeljena med nekaj držav, in je recimo Turčija sploh ne priznava (češ da so gorski Turki), ne bo mirovala, dokler ne bo na svojem. Pri tem so si vsi tam naokoli po videzu podobni, po veri enaki (res je, da so eni suniti in drugi šiiti), govorijo pa različne jezike. Tako kot smo si po videzu podobni Slovenci, Italijani in Avstrijci, po veri smo enaki, po jeziku in nacionalnih posebnostih pa ne. In kljub temu bijemo nenehne boje za pravice manjšin.
Kako je šele tam, kjer so različni vera, jezik in barva ljudi, ki živijo skupaj.
Več v reviji Zarja Jana, št. 42, 15. 10. 2019
