Ste stari in nemočni? Ne skrbite, tu smo za to, da vam pomagamo. Za plačilo. Bi šli radi v voziček? Dva evra, prosim. Potrebujete pomoč pri vstajanju s postelje? Evro in pol. Vas preveva pregrešna želja, da bi se stuširali? Seveda, pridemo pomagat. Za osem evrov.
To niso cene na prostem trgu, to so resnične cene v resničnih slovenskih domovih za starostnike. Za tiste starostnike, ki so seveda osnovno oskrbo v domu že plačali. Ampak izkazalo se je, da se da »osnovno oskrbo« zelo svobodno interpretirati. Svobodna interpretacija brez nadzora pristojnega ministrstva življenje zelo podraži. Pa se torej lahko zgodi – in se tudi dogaja –, da te življenje v domu, poleg plačila mesečne oskrbe, ki je redko pod tisoč evri, lahko stane še dodatnih dvajset evrov. Na dan.
Pred nekaj tedni se je o tem veliko govorilo, veliko pisalo, ljudje so bili ogorčeni, šokirani: Je to mogoče? Treba bo nekaj narediti! Zdaj! Takoj! Še bolje pa že včeraj.
Ko se je hrup polegel in dim razkadil, je ostalo tole: štirje predlogi Levice, kako dvojno zaračunavanje v domovih starejših občanov preprečiti. Nič drastičnega, predvsem pa nič dragega, samo na zdravo pamet naslonjeni štirje predlogi, kako ustaviti izkoriščanje starejših in njihovih svojcev: na primer sprememba pravilnika, ki bi po novem povsem jasno in nedvoumno določal, česa se ne sme dodatno zaračunavati, enotni pogoji in merila za tisto, kar se sme, pa obvezno soglasje socialnega ministrstva k cenam, ki so zdaj prepuščene kreativnemu duhu vodstva in lastnikov posameznih domov. Vse to – na primer nacionalne standarde kakovosti – bi že zdavnaj morale postaviti in zapisati pristojne inštitucije, pa niso. In je potem namesto njih prevzela pobudo Levica.
Prejšnji torek so na nujni seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide štirje predlogi Levice storili tiho smrt.
Kakšne tri ure so odborniki in njihovi povabljeni gostje sejali in modrovali, se razburjali in žugali. Tri ure govoranc bi lahko povzeli takole: ja, res je vse narobe. Razen seveda v očeh ministrstva z rekordom za najdaljše ime, tistega za delo, družino … in lalala, kjer priznavajo, da stvari niso rožnate, ampak veste, sistem je pač tak, kaj moremo.
Potem je bil čas za glasovanje. Desnica se je potihem pobrala ven. Koalicija je bila proti.
Volitve so še daleč.
Medtem vam dajemo v premislek tole: pri nas je 59 državnih domov za ostarele in 41 domov s koncesijo. Razmerje se naglo spreminja v prid domov s koncesijo, tuji vlagatelji derejo k nam gradit domove počitka, ker so hitro ugotovili, da so stari Slovenci ovce, ki se ji splača striči. Zadeve naj bi sicer uredil težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki nastaja, so izračunali na seji, že sedemnajst let. Končan naj bi bil konec leta, tja do novembra. Ampak pazite, šele napisan, ne pa še sprejet.
Zakaj ga še niso uspeli napisati? Ker bi, kot je mimogrede nekdo navrgel številko, uresničevanje tega zakona državo stalo 500 milijonov. Pa je bolje imeti zakon v predalu, tisti v domovih, ki zdaj delajo zgago, bodo pa itak pomrli. In bo mir.
Samo da ga ne bo, ker bo starih vse več. In nekega dne bodo med njimi tudi izvoljenci naroda, ki so zdaj tako brezbrižno glasovali proti (ali se odkradli v noč še pred glasovanjem). Se vidimo čez novih sedemnajst let.
Kdaj so že naslednje volitve?
Zarja št. 20, 14.5.2019
