Ki je hecna le do takrat, ko pomisliš, da čisto zares potrebuješ jeklene jajčnike, da preneseš vse neumnosti, vse krivice, vse male podlosti, ki jih svet – ne slepimo se, še vedno trdnjava moških – povprečni ženski vsak dan rutinsko luča v glavo.

To in pa smisel za humor.

Tretjega novembra smo v Evropski uniji praznovali – čeprav »praznovanje« ni pravi izraz – dan neenakih plač, od tretjega novembra naprej namreč povprečna Evropejka dela zastonj, ker je njena plača povprečno za 16,2 odstotka nižja od moške. »Ena temeljnih vrednot Evropske unije«, namreč enakopravnost moških in žensk, se pri vprašanju plačila za delo potuhne. In je ni. Najverjetneje vse tja do 22. februarja, ki ga je Stranka evropskih socialnih demokratov razglasila za dan enake plače moških in žensk. Kaj naj bi takrat proslavljali, pravzaprav tudi ni jasno, saj nikjer v Evropi moški in ženske nimajo enakih plač, razen mogoče na Islandiji, kjer so letos sprejeli zakon, ki bo odpravil plačno neenakost med spoloma. Pa še ta zelo počasi jemlje zalet, predvideno je, da bo na cilj prisopel šele leta 2022.

Slovenke smo pri plačni enakosti (dokaj visoko) nad evropskim povprečjem, spadamo namreč v skupino držav (skupaj z Romunijo, Italijo, Belgijo, Luksemburgom in Poljsko), kjer je razkorak nižji od osmih odstotkov. Slišite vriskanje? Seveda ne. Jekleni jajčniki nikoli ne vriskajo brez dobrega razloga. Razkorak je manjši, ampak še zmeraj obstaja. Mi ne delamo zastonj že od začetka novembra, temveč zagotovo oddelamo vsaj brezplačni december? Ženske častijo.

Kaj o tem pravi Statistični urad RS? Lani tole: »Povprečna mesečna bruto plača žensk v 2016 v večini dejavnosti nižja od povprečne mesečne bruto plače moških.«

In letos tole: »Povprečna mesečna bruto plača žensk v 2017 v večini dejavnosti nižja od povprečne mesečne bruto plače moških.«

So se zmotili?  So kar prepisali in samo popravili letnico?  Jih je udarilo akutno pomanjkanje domišljije?

Več v Zarji št, 47, 20. 11. 2018.